• Inštitut slider
  • Inštitut slider
  • Inštitut slider

Vabimo vas na

tretji večer tematskih razprav
Sedanjost za prihodnost,

ki bo v torek, 11. novembra 2014, ob 19. uri, v City hotelu, Dalmatinova 15, v Ljubljani,

na temo
Kritična humanost
ob ustanovitvi Foruma za evropsko humanistiko

Osrednji gost večera bo eden najpomembnejših fenomenoloških filozofov danes
zaslužni prof. dr. Bernhard Waldenfels
s predavanjem »Homo respondens«.

V diskusiji bodo sodelovali še:
prof. dr. Žarko Paić, Univerza v Zagrebu,
prof. dr. Werner Wintersteiner, Univerza v Celovcu in
prof. dr. Dean Komel, Inštitut Nove revije/Filozofska fakulteta.

O inštitutu

PREAMBULA, POSLANSTVO, STRATEGIJA IN VIZIJA INR

Inštitut Nove revije, zavod za humanistiko/Institut of Nova revija for Humanities was established in 2006. It is privat non-profit research organization, whose main activity is researching and publishing books and journals. Since 2006 it has published several scientific books in Slovenian and English language and important work of Slovenski zgodovinski atlas (Slovenian national historic atlas). Within the Institute it has also been organized several international scientific meetings and conferences in the fields of the humanities. The main activity targets of Institute are interdisciplinary researches in the fields of historiography, philosophy, religiology, anthropology, ethnology, history of art, history of literature, aesthetics, ethics, theory of culture, humanisties methodology, theory of social sciences, lexicography, theory and criticism and humanisties views on media, architecture, cognitive sciences, ecology. Initiation of graduate students of the humanities into research and editorial activities and application of humanisties knowledge into university educational programmes are also one of our main tasks.

PREAMBULA

Slovenija se nahaja na geostrateško zelo pomembnem območju, na najsevernejši obali Sredozemlja, že globoko v Srednjeevropskem prostoru, na sredi Zahoda in Vzhoda Evrope. Je stičišče vseh evropskih ljudstev, slovanskega, romanskega, germanskega in ugro-finskega izvora, pretežno katoliške veroizpovedi, vendar s pomembnimi koreninami v protestantizmu ter z nenehnimi kulturnimi, političnimi ter gospodarskimi stiki povezana s pravoslavnim svetom, zgodovinsko pa ji ni tuje niti (vsaj balkansko) islamsko izročilo. Kot najzahodnejša slovanska država bi lahko na podlagi svojih zgodovinskih in sodobnih izkušenj odigrala pomembno vlogo povezovalca med državami, kulturami, religijami, civilizacijami, zlasti na prostoru Jugovzhodne in Vzhodne Evrope ter Sredozemlja.

Za dosego tega cilja pa ne bodo potrebni le visokotehnološki izdelki, ki jih v konkurenci s precej večjimi in tradicionalno tehnološko bolje podkovanimi državami Slovenija ne bo mogla izdelati v takih količinah, namenu in kakovosti, da bi lahko izpolnila ta pričakovanja, temveč zlasti na podlagi nudenja raznovrstnih storitev, med katerimi lahko prav humanistične znanosti predstavljajo konkurenčno prednost, kot npr. v destinacijskem turizmu naravne in kulturne dediščine.

POSLANSTVO

Humanistika, ki jo bo gojil INR, bo na interdisciplinarni pristop do družbe, kulture in okolja stopala ob bok sodobnim svetovnim metodološkim, teoretičnim in aplikativnim usmeritvam. Velik pomen bo posvečen obravnavam kulturne (in naravne) dediščine, predvsem kako narediti razvidno dejavno vlogo dediščine, izročila, kulturnega prenosa v današnjosti, ki jo opredeljujejo predvsem ekonomistično-politični in tehnološko-informacijski dejavniki. Zgodovinske okoliščine in naravno/geografsko okolje je namreč dano kot svet razvijanja sedanjih in prihodnjih življenjskih možnosti v najširšem smislu, zato so študije o ekonomskih vidikih dediščine z aplikacijo na sodobne družbeno-ekonomske procese z uporabo tehnologij, ekologije, kulturnega  turizma, zdravstva, šolstva, še kako aktualne in jih je potrebno vnesti v vse stopnje izobraževalnega sistema, ob tem pa postaviti načelo ekonomije kvalitete namesto ekonomije kvantitete.

STRATEGIJA

Strateški cilji

> Postati odlična in prepoznavna humanistična in družboslovna raziskovalna ustanova v Slovenskem in mednarodnem prostoru.

> Vzpostaviti učinkovite oblike sodelovanja in povezovanja s sorodnimi ustanovami po svetu.

> Postati referenčna ustanova za prenos humanističnih znanj in vrednot v gospodarstvo in visokošolske izobraževalne procese.

> Zagotoviti povezovanje založniške dejavnosti na področju humanistike ter promocije humanistike, razvijati raziskovalne teorije, metodologije ter empirična raziskovanja na področju humanistike in družboslovja.

> Dosegati ustrezne in primerljive finančne ter materialne pogoje za raziskovalno delo.

VREDNOTE

INR si prizadeva za svojo širšo družbeno in mednarodno uveljavitev, svoje delovanje pa utemeljuje na naslednjih temeljnih vrednotah:

> kakovost in raziskovalna odličnost,

> raziskovalna in ustvarjalna svoboda ter razvijanje civilizacijskih pridobitev humanizma,

> avtonomija v odnosu do države, političnih strank, korporacij in verskih skupnosti,

> sodelovanje v domačem in mednarodnem akademskem in širšem družbenem prostoru,

> etični in odgovorni odnos do sveta ter kakovostnega trajnostnega razvoja.

VIZIJA

Postati v svetovnem merilu odlična in prepoznavna humanistična in družboslovna raziskovalna ustanova, ki ustvarjalno prispeva h kakovosti življenja. Kot raziskovalna ustanova bo predstavljala forum, na katerem se bodo v medkulturnem dialogu pretakale inovacije iz raziskovalne sfere v družbeno, kulturno in gospodarsko življenje, pobude iz okolja pa bodo smernice za nadaljnje delo.

Aktivnosti

POGLAVITNE AKTIVNOSTI

> Povezovanje raziskovalne in založniške dejavnosti na področju humanistike.

> Raziskovalno sodelovanje med humanističnimi inštitucijami v slovenskem in mednarodnem prostoru.

> Promocija humanistike ter naravne in kulturne dediščine v slovenskem in mednarodnem okolju.

> Prirejanje znanstvenih in strokovnih posvetov o razumevanju smisla humanosti danes ter o položaju in vlogi humanističnih ved.

> Interdisciplinarne in specialne raziskave na področjih zgodovinopisja, filozofije, religiologije, antropologije, etnologije, umetnostne zgodovine, estetike, slovenistike, literarne zgodovine, leksikografije, teorije in kritike ter humanističnih vidikov teorije znanosti, prava, sociologije, politologije, etike, okolja, zgodovine in teorije medijev, arhitekture, kognitivnih znanosti, ekologije.

> Znanstvena in strokovna priprava izdaj temeljnih humanističnih del.

> Vključevanje diplomantov humanistike v raziskovalno in strokovno delo.

> Aplikacija humanističnih znanj v visokošolske izobraževalne procese in gospodarstvo.

 

Ciljne projekcije raziskav
1.

Razviti interdiciplinarno raziskovanje na področju humanistike, ki vključuje:

a) oceno sistemskega stanja humanistike v slovenskem in mednarodnem okviru,

b)  razvitje ključnih perspektiv humanistike upoštevajoč možnosti razvoja Slovenije v naslednjem desetletju,

c) okrepiti promocijo humanistike v slovenskem in mednarodnem okviru;

2.

Izdelati nove metodološke pristope na področju humanistike izhajajoč iz načel interdisciplinarnosti, medinstitucionalnosti in aplikativnosti. Ti novi metodološki pristopi so potrebni zaradi kompleksnosti obravnavanih tem, ki imajo za cilj:

a) podati temeljne raziskave na področju filozofije, posebej kar zadeva premislek razmerja med zgodovino in sodobnostjo, kulturo in znanostjo, politiko in etiko in so zajemajoči horizont humanizacije;

b) v tem pogledu je nadaljnji cilj  raziskav določitev komplementarnosti slovenskega kulturnega in nacionalnega razvoja ter evropskega zgodovinskega horizonta;

c) ker evropski zgodovinski horizont nosi teleologija življenjskih smotrov, ga je možno proučevati  v povezavah njegovih ključnih toposov, ki zadevajo: filozofijo, zgodovino, znanost, kulturo, umetnost,  literaturo, religijo, politiko, ideologijo, socialnost.

3.

Specialni raziskovalni cilji:

a) filozofska refleksija razmerja med humanistiko in smislom sodobne humanosti;

b) določitev  ključnih kriterijev vrednotenja umetnosti;

c) raziskave slovenske zgodovine s posebnim ozirom na vplive ideologij;

d) literarnoteoretska opredelitev statusa starejše in novejše slovenske književnosti v evropskem literarnem kontekstu;

e) obravnava kulturne ustvarjalnosti v medijih ter sprejemanje kulture in humanistike v multikulturni družbi.

4.

Aplikativni cilj programa je prenos znanj in dobrih praks v gospodarstvo ter mednarodne razvojne projekte (npr. gospodarski pomen kulturne dediščine),  izdaja vrste avtorskih in prevodnih publikacij ter organiziranje domačih in mednarodnih simpozijev, ki bodo namenjeni obravnavi programskih tematik. Ker sta dve doslej organizirani mednarodni konferenci na temo »Evropa svet in humanost v 21. st.« naleteli na široko odmevnost v strokovni in drugi javnosti načrtujemo v naslednjem obdobju še več tovrstnih konferenc o etičnih in kulturnih vprašanjih humanosti v dobi globalizacije.

Partnerji in sponzorji

Inštitut Nove revije – Zavod za humanistiko skupaj s sponzorji in partnerji pripravlja projekt Slovenske zgodbe – zgodbe v gibanju, ki je začetni projekt Atlasa naravne in kulturne dediščine.

 

Partnerji in sponzorji tega projekta so:

 

Telekom Slovenije d.d.

Telekom Slovenije d.d.

Povezava na Telekom Slovenije d.d.

 

 

Prvi faktor d.o.o.

Prvi faktor d.o.o.

Povezava na Prvi faktor d.o.o.

Program

PROGRAMSKE ZASNOVE (2013–2020)

 

1. V Sloveniji pa tudi širše v svetu manjka  raziskovalno-razvojnih  centrov za humanistiko; okviri univerz in obstoječih na njih vezanih kompleksov bolj onemogočajo kot omogočajo ustvarjalne pobude. Brez njih pa bo humanistika dejansko postala cokla razvoja. Tu je potrebno spremeniti način standardne obravnave  humanistike pri samih predlogih tematskega in metodičnega odpiranja pri vseh dejavnostih v domačem in mednarodnem prostoru.  Humanistika ni stvar preteklosti, marveč v sedanji stvarnosti preustvarja izročilo preteklosti  v sporočilo prihodnosti.

2. Pomembno je pri tem celovito zajeti usmeritve v raziskovalnem, publicističnem in organizacijskem pogledu: lahko jih opredelimo kot kulturnozgodovinske, multi- in interkulturne , meddisciplinarne, medinstitucionalne in promotivne usmeritve, važna pa so predvsem presečišča …  Tu se nam ponuja največ priložnosti, kar kažejo tudi pretekle izkušnje.

3. Zelo pomembno je vnesti rezultate dosedanjega dela INR in delovanja NR v prihodnje dejavnosti, upoštevajoč spremenjene  kulturne, politične, raziskovalne, akademske, medijske okoliščine in jih pri tem tudi kot tako spremenjene opredeliti.

4. V geografskem razsežju delovanja in sodelovanja je potrebno intenziviranje formalnega in vsebinskega povezovanja s sorodnimi ustanovami v Sloveniji,  Evropi in po svetu, z usmeritvijo v Sredozemlje, Jugovzhodno in Vzhodno Evropo ter tam, kjer je sodelovanje že utečeno, konkretizirano in se ga lahko nadgradi; najboljše možnosti se kažejo v sodelovanju z institucijami v Pragi, Benetkah, Pisi, Berlinu, Barceloni, Moskvi, Warwicku, Kopenhagnu, Londonu, Lisboni, Marseillu, Dunaju, Ankari, Famagusti, Izmirju, Atenah, Sofiji, Cluju, Vilnusu, Varšavi, Zagrebu, Pulju, Reki, Splitu, Zadru, Sarajevu, Beogradu, Skopju, Prištini, zunaj Evrope pa predvsem Guanghzou, Shangai, Taipei, Kyoto, Chicago.

5. Potrebno je opredeliti tematske horizonte znotraj katerih bo INR nastopal  v slovenskem in mednarodnem prostoru, to so problem »svobode«, »vloga humanistike v družbi«,  »gospodarski pomen kulturne dediščine«,  »jezik in humanost«, »identitete« itd.  V ta namen opredeliti  možnosti organiziranj okroglih miz, tribun, medijskih dogodkov, konferenc, tiskanih publikacij; na nekaterih področjih bo dovolj nadgraditi že opravljeno, drugje pa je  potreben preboj (»kategorija«, ki jo bomo sicer pogosteje uporabljali).

6. Glede metodološkega  vidika lahko na splošno ugotovimo, da je v slovenskem  prostoru premalo upoštevan, kar je lahko tudi posledica premajhne interdisciplinarne naravnanosti humanističnih strok – da ne prihaja do soočenja in srečevanja metodologij. Na ta vprašanja se bomo orientirali tudi v revijalnih in knjižnih  izdajah INR, za kar se bo izdelal poseben program. Ta vidik  je zelo pomemben pri pripravi predlogov projektov.

7. Vključevanje mladih raziskovalcev v raziskovalno in organizacijsko delo (priprava znanstvenih in strokovnih srečanj, publikacij, spletnih aplikacij, programov) je lahko tudi ena od programskih usmeritev, saj so glede tega številne humanistične inštitucije »brezbrižne«  in ne poznajo tovrstne »rasti« in »dodane vrednosti« v raziskovalnem, razvojnem in izobraževalnem pogledu osebnostne in izkustvene rasti mladih generacij.

 

Raziskovalni program:  Humanistika in smisel v vidikih zgodovinskosti in sodobnosti

Program je interdisciplinaren in povezuje raziskovalce na znanstvenem polju humanistike in deloma družboslovja. Ker je program naravnan interdisciplinarno so podlaga raziskovanja najprej metodološki pristopi, ki jih pri svojem delu uveljavljajo posamezne humanistične vede (filozofske, zgodovinopisne, družbeno-kritične, umetnostno-zgodovinske, umetnostno-teoretske, kulturološke, filološke, znanstveno-teoretske, literarnoteoretske, pedagoške). Enotni in povezujoči vidik tvori hermenevtična metodologija kot osnova humanističnega raziskovanja sploh. V dosedanjem poteku programa je bil že obravnavan ta enotni  interdisciplinarni metodološki  vidik  Člani raziskovalne skupne so tudi prispevali znanstvene članke v mednarodnih publikacijah, ki obravnavajo  metodološke probleme humanističnih ved in se udeležujejo mednarodnih posvetov na to temo (prim. izbrano bibliografijo najpomembnejših dosežkov članov skupine).

Prav meddisciplinarni in medinstitucionlni okvir naj bi vzpodbujal nove metodološke  pristope v posameznih humanističnih vedah, hkrati pa naj bi se znotraj njega odprla tudi nova problemska  področja. To lahko tudi omogoči , da se na novo opredeli  raziskovalne kriterije znanstvenosti in aplikativnosti humanistike nasploh.

(podrobnejša zasnova programa v predlogu programa ARRS)

 

1. Specialni program: medkulturni dialog:  Evropa, svet in humanost v 21. st. – dialog kultur – kultura v dialogu

Če naj vzpostavljanje interkulturnega  pogovora bistveno prispeva k oblikovanju prihodnje evropske družbe in k s tem povezanim  političnim odločitvam, potem je potrebno, da ta razgovor odpiramo predvsem v teh elementarnih okvirih, ki so ga zgodovinsko omogočili, ki pa so  ravno kot zgodovinske možnosti postali  problematični. Evropa se zato ne more enostavno sprijazniti s procesom  globalizacije sveta, marveč mora najti odgovore nanj, predvsem ko je v igri odgovornost do humanosti, s katero povezujemo naše razumevanje „kulture“. V tem  nemara tudi zajet ključni smisel pogovora v kulturi kakor tudi pogovora med kulturami danes.

Posamezne teme

- Sporazumevanje in srečevanje v kulturi in med kulturami kot poseben evropski izziv

- Zgodovinskost kot »identiteta« Evrope

- Filozofske predpostavke evropskega samopremisleka

- Prostori umetnosti kot mesta evropskega srečevanja

- Govorica literature in evropski pogovor

- Krščanstvo in Evropa; Evropa spričo dialoga med religijami

- Skupni etos in etika individualnosti

- Evropa med lastnim in tujim: geopolitične meje in razmejevanja

- Različnost kultur: moč ali nemoč Evrope?

- Globalizacija in sprememba dojemanja smisla kulture

- Evropa kot družba znanja: odgovor na globalizacijo?

- Medkulturno sporazumevanje in prihodnost skupne evropske politike

2. Specialni program:  Kriza svobode

Razumevanje svobode osrednji problem, ki se javlja v razmerah današnje splošne družbene krize: ne le, da se vse izraziteje kažejo tendence po njenem omejevanju, marveč se predvsem pozabljajo same podlage, na katere postavljamo naša pojmovanja svobode. Tranzicijski čas po »koncu ideologij« zaznamujejo najrazličnejše družbene demagogije, kapitalske manipulacije, socialni pritiski in vrednostna indiferenca, ko se pod plaščem zagotovljene svobode vseh ne more prikriti negotovosti svobode vsakogar. Kaj pogojuje to negotovost, je vprašanje, na katerega bodo skušali odgovoriti prispevki na konferenci.

Tematski sklopi, ki bodo posebej obravnavani:

- filozofski vidiki krize svobode danes;

- družbenoekonomska kriza in kriznost humanosti;

- svoboda individualnosti in družbena svoboda;

- svoboda skozi zgodovinska, religiozna in kulturna pojmovanja;

- medijska svoboda v primežu politike in kapitala;

- civilna družba in svoboda javne besede;

- pravo in kriza inštitucije človekovih pravic;

- svoboda kot element politične odgovornosti;

- izobraževalne reforme in avtonomija univerze;

- umetniško ustvarjanje kot prostor svobode;

- ekonomistično pogojevanje znanstvenega raziskovanja;

- ekologija in ekonomija v razkoraku svobode

 

3. Specialni program:  Kulturna (in naravna) dediščina

 

4. Raziskovalno sodelovanje med humanističnimi ustanovami v slovenskem in mednarodnem prostoru

Znanstveno in organizacijsko sodelovanje je že vzpostavljeno med naslednjimi inštitucijami:

V SLOVENIJI:

- Univerza v Ljubljani

- Univerza v Mariboru

- Univerza na Primorskem

- Univerza v Novi Gorici

- Akademija za likovno umetnost Univerze v Ljubljani

- Teološka fakulteta v Ljubljani

- Znanstveno-raziskovalno središče Univerze na Primorskem

- Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem

- Inštitut za novejšo zgodovino

- Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru

- Narodna galerija v Ljubljani

- Slovenska akademija znanosti in umetnosti

- Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti

- Inštitut za humanistične študije, Ljubljana

- Založba Studia Humanitatis

- Založba Slovenska matica

 

MEDNARODNO:

- Univerza Boca Raton, ZDA

- Univerza v Chicagu, ZDA

- University of London

- Univerza v Wuppertalu

- Univerza v Bochumu

- Univerza v Freiburgu

- Visoka šola za umetnost v Kasslu

- Univerza na Dunaju

- Univerza v Insbrücku

- Univerza Sorbona, Pariz

- Université d’Aix Marseille

- Univerza v Benetkah

- Univerza v Udinah

- Univerza v Milanu

- Univerza Sapienza v Rimu

- Univerza v Trstu

- Universidad Nacional de Educación a Distancia v Madridu

- Avtonomna univerza v Barceloni

- Univerza v Lisboni

- Research Center for Communication and Culture – Catholic University of Portugal – Lisbon

- National and Kapodistrian University – Athens

- Eastern Mediterranean University – Famagusta

- Institute of Language and Communication Studies – Izmir

- Univerza v Cluju

- Univerza v Pragi

- Institute of Philosophy and Sociology / Polish Academy of Sciences – Warsaw

- National Research University – Higher School of Economics – Moscow

- Humanistična fakulteta Moskovske univerze

- Univerza v Kijevu

- Univerza sv. Klimenta v Sofiji

- Univerza v Vilni

- Univerza v Guangdzouju

- Univerza v Taipeju

- Univerza v Kjotu

- Palackỳ University, Olomouc

- Fink Arhiv Freiburg

- Analecta hermeneutica

- Gesellschaft für Förderung der Kultur im erweiterten Europa, Berlin

- Organization of Phenomenological Organizations (Boca Raton, Praga)

- Orbis Phaenomenologicus

- Centre de recherches phénoménologiques et herméneutiques, Pariz

- Institut Jana Patočke, Praga

- Nordic Society for Phenomenology

- Deutsche Gesellschaft für phänomenologische

- Forschung

- The World Phenomenology Institute, New York

- Institut für Axiologische Forschungen, Dunaj

 

Raziskovalci

Biografije

Tina Bilban

Tina Bilban

Raziskovalka

Tina Bilban je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomirala iz filozofije in primerjalne književnosti z literarno teorijo ter doktorirala iz literarnih ved (mentor prof. Tomo Virk).

BIOGRAFIJA

BIBLIOGRAFIJA

Andrej Božič

Andrej Božič

Raziskovalec

Andrej Božič (rojen leta 1980 v Ljubljani), univ. dipl. filozof in literarni komparativist, mladi raziskovalec na Inštitutu Nove revije, zavodu za humanistiko, podiplomski študent primerjalne književnosti in literarne teorije.

BIOGRAFIJA

BIBLIOGRAFIJA

Darko Darovec

Darko Darovec

Raziskovalec

Darko Darovec je leta 1998 doktoriral z doktorsko disertacijo z naslovom ‘Gospodarstvo severozahodne Istre v obdobju zatona Beneške republike (16.–18. stoletje) v luči delovanja zastavljalnic “Monte di Pietà” v Kopru in Piranu’ in bil promoviran v doktorja znanosti za področje zgodovinskih ved.

BIOGRAFIJA

BIBLIOGRAFIJA

Alenka Divjak

Alenka Divjak

Raziskovalka
Angelika Ergaver

Angelika Ergaver

Raziskovalka

Rojena 10. oktobra 1986 v Šempetru pri Gorici. Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je študirala zgodovino in hrvaški, srbski in makedonski jezik s književnostmi.

BIOGRAFIJA

BIBLIOGRAFIJA

Barbara Jaki

Barbara Jaki

Raziskovalka
Jernej Kaluža

Jernej Kaluža

Raziskovalec

Jernej Kaluža je podiplomski študent na oddelku za filozofijo na ljubljanski Filozofski fakulteti, kjer pod mentorstvom Eve D.

BIOGRAFIJA

BIBLIOGRAFIJA

Dean Komel

Dean Komel

Raziskovalec

Dean Komel je na Filozofski fakulteti v Ljubljani študiral filozofijo in primerjalno književnost; po študiju na univerzi v Bochumu je leta 1995 doktoriral na temo hermenevtične kritike antropologistične orientacije v sodobni filozofiji.

BIOGRAFIJA

BIBLIOGRAFIJA

Milček Komelj

Milček Komelj

Raziskovalec
Jernej Letnar Černič

Jernej Letnar Černič

Raziskovalec

Jernej Letnar Černič je docent za pravo človekovih pravic na Fakulteti za državne in evropske študije in Evropski pravni fakulteti. Doktoriral je iz prava človekovih pravic na Univerzi v Aberdeenu, Škotska, Združeno kraljestvo.

BIOGRAFIJA

BIBLIOGRAFIJA

Jožef Muhovič

Jožef Muhovič

Raziskovalec
Bernard Nežmah

Bernard Nežmah

Raziskovalec

Rojen 4. 1. 1961 v Ljubljani. Tu diplomiral iz primerjalne književnosti in sociologije, se izpopolnjeval na podiplomskem študiju lingvistike v Goeteborgu na Švedskem, magistriral in doktoriral iz sociologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

BIOGRAFIJA

BIBLIOGRAFIJA

Mateja Režek

Mateja Režek

Raziskovalka

Mateja Režek, dr. zgodovine, višja znanstvena sodelavka. Leta 1994 je diplomirala na oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in se zatem kot mlada raziskovalka zaposlila na Inštitutu za novejšo zgodovino.

BIOGRAFIJA

BIBLIOGRAFIJA

Branko Senegačnik

Branko Senegačnik

Raziskovalec
Vid Snoj

Vid Snoj

Raziskovalec

Diplomiral je iz primerjalne književnosti in literarne teorije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Leta 1993 je postal asistent na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo.

BIOGRAFIJA

BIBLIOGRAFIJA

Andrina Tonkli Komel

Andrina Tonkli Komel

Raziskovalka

Andrina Tonkli Komel je diplomirala na Filozofski fakulteti iz filozofije in primerjalne književnosti. Po študijskem izpopolnjevanju na univerzah na Dunaju in Univerzi v Bochumu je leta 1995 doktorirala na temo “Filozofija kot stroga  znanost.

BIOGRAFIJA

BIBLIOGRAFIJA

Jurij Verč

Jurij Verč

Raziskovalec

Leta 2008 je diplomiral na Oddelku za filozofijo in Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo z odliko (naslov skupne diplomske naloge: Literatura kot polje meta-etike, mentorja: red. prof. dr. Dean Komel in red. prof. dr. Tomo Virk) in pridobil naziv profesor filozofije in univerzitetni diplomirani literarni komparativist.

BIOGRAFIJA

BIBLIOGRAFIJA

Programi

CENTER ZA PROMOCIJO HUMANISTIKE INŠTITUTA NOVE REVIJE

Inštitut Nove revije je bil ustanovljen konec leta 2005 in je s svojim delom začel leta 2006, koncesijo za izvajanje infrastrukturnega programa pa je kljub temu, da je le-tega začel izvajati že leta 2006, prejel šele leta 2009.

Inštitutu je bila podeljena koncesija za izvajanje infrastrukturnega programa leta 2009 (IP-2404: CENTER ZA PROMOCIJO HUMANISTIKE Inštituta Nove revije), in sicer v obsegu 1FTE-ja za obdobje od 1. 1. 2009 do 31. 12. 2014.

 

Namen programa:

–         Promocija rezultatov raziskovalnih dejavnosti, ki jih izvaja INR;

–         Promocija rezultatov raziskovalnih dejavnosti, ki jih izvajajo druge raziskovalne organizacije, v sodelovanju z INR;

–         Omogočanje okolja za znanstveno-raziskovalno dejavnost;

–         Omogočanje okolja za medinstitucionalno in interdisciplinarno povezovanje.

Obseg programa 2006-2013:

1. Produkcija znanstvenih in strokovnih del (vsebinska in tehnična priprava gradiv za objavo humanističnih vsebin v knjižnih in revijalnih izdajah):

-         od leta 2006 do 2009 pomoč pri izdaji knjig in revij založbe Nova revija,

–         13 knjižnih izdaj INR-ja v obdobju 2009-2013,

–         15 revijalnih izdaj INR-ja v obdobju 2009-2013,

–         4 spletne izdaje INR-ja, 1 knjiga in 3 revijalne izdaje.

 

2. Organizacijska in tehnična podpora pri organizaciji sestankov, posvetov, konferenc: seznam, glej prilogo:

–         16 konferenc, posvetov, okroglih miz, od tega 5 mednarodnih konferenc in 1 mednarodni posvet,

–         32 predstavitev izdaj v Sloveniji in tujini.

 

3. Promocija in obveščanje javnosti o delovanju INR preko spletne strani INR idr.:

–         Prenova in posodobitev spletne strani Inštituta Nove revije – zavoda za humanistiko, maj 2013 (www.institut-nr.si)  in

–         postavitev spletne strani  revije Phainomene, tudi kot e-revije (december 2012) (www.phainomena.com).

 

4. Administrativna podpora raziskovalnemu programu in raziskovalnim projektom Inštituta (administrativna podpora raziskovalcem Inštituta Nove revije pri prijavah na domače in tuje razpise, vodenje evidenc, finančno poslovanje, ostale administrativne dejavnosti):

–         1 raziskovalni program (koncesija),

–         1 infrastrukturni program (koncesija),

–         9 raziskovalnih projektov (v obdobju od leta 2006 do leta 2013),

–         5 mladih raziskovalcev.

 

5. Ustanovitev Združenja FEH-Forum evropske humanistike, ustanovljen 2013, v katerem bomo interdisciplinarno povezali mednarodne partnerje (inštitucije iz 26 držav), s katerimi je INR že sodeloval.

 

6. Aplikativni in temeljni nacionalni projekt s področja naravne in kulturne dediščine: Slovenske zgodbe-zgodbe v gibanju (začetek projekta 2012). Vsebinski koncept je zasnovan za mobilne in spletne aplikacije. Ob zaključku projekta je predviden izid tiskane in e-izdaje Atlasa naravne in kulturne dediščine Slovenije.

Cilj programa:

–         Doseči čim širši krog javnosti ter predstaviti/promovirati dosežke na področju raziskovalnih dejavnosti, ki jih izvaja Inštitut Nove revije samostojno ali v sodelovanju z drugimi, sorodnimi raziskovalnimi inštitucijami.

–         Ustvariti skupen, širši javnosti dostopen prostor za predstavitev humanističnih dosežkov na enem mestu (Klub Samorog).

 

Metode programa:

–         Izdaja znanstvenih in strokovnih del v tiskani obliki.

–         Izdaja znanstvenih in strokovnih del v elektronski obliki.

–         Organizacija konferenc in posvetov.

–         Organizacija znanstvenega sodelovanja s sorodnimi znanstvenimi inštitucijami.

 

V prihodnjem obdobju pa še:

–         Nadgradnja rezultatov znanstvenih in strokovnih vsebin v smislu večnivojskih predstavitev vsebin, primernih za različne starostne skupine (šolarjev, starostnikov…).

–         Ustvariti spletni prostor, namenjen interesnim skupinam za izmenjavo mnenj ipd.

–         Prodaja in izposoja ter distribucija produkcije Inštituta.

Projekti

1. 1.9.2004―30.6.2006:

V5―0940: Evalvacija naložb v izobrazbeni kapital in mladinski trg delovne sil

2. 1.10.2006―30.9.2008:

V6―0278: Vprašanja humanosti v perspektivi kulturnega, znanstvenega in družbenega razvoja Slovenije in nujnost humanistične diskusije

3. 1.10.2006―30.9.2008:

V5―0261: Primerjalno proučevanje delovanja varnostnega sistema v krizni situaciji z ozirom na begunsko problematiko: Problematika madžarskih beguncev po drugi svetovni vojni in zlasti leta 1956–57 v Sloveniji

4. 1.1.2007―31.12.2009:

J6―9566: Gospodarski vplivi na politične prelome na Slovenskem od predmarčne dobe do osamosvojitve 1991

5. 1.2.2008―30.1.2011:

J6―0946: Svoboda govora in tiska ter njeno omejevanje v Sloveniji(1945–1991)

6. 1.5.2009―30.4.2012:

L6―2388: Aretacije, deportacije in usmrtitve s strani jugoslovanskih oblasti na območju Julijske krajine po 1. maju 1945

7. 1.5.2010―30.4.2013:

J7―3629: Svoboda govora v zgodovinskih, humanističnih in družbenih vidikih

8. 1.5.2010―30.4.2013:

J6―3634 Položaj in vloga Slovenije v jugoslovanski državi po drugi svetovni vojni (1945–1991)

9. 1.7.2011―30.6.2014

J6―4112: Slovenci v jugoslovanski diplomaciji in v zunanjepolitičnem delovanju  1941–1980: odprta vprašanja in raziskovalne perspektive

 

PRIJAVA NA OSTALE RAZPISE (domači in mednarodni)

Javni razpis za sofinanciranje projektov razvoja e-storitev in mobilnih aplikacij za javne in zasebne neprofitne organizacije 2012–2013,SLOVENSKE ZGODBE-ZGODBE V GIBANJU, (Ministrstvo za kulturo)

Javni razpis za spodbujanje raziskovalno-razvojnih projektov razvoja e-storitev 2012–2014.  E-TRUBAR, (Ministrstvo za kulturo)

Javni razpis JR-ESS-2013-2014 »Javni razpis za izbor razvojnih projektov za dvig zaposljivosti ranljivih družbenih skupin na področju kulture in podporo njihovi socialni vključenosti v okviru Evropskega socialnega sklada v letih 2013–2014«, I-KNIGA-Usposabljanje invalidov za založniško dejavnost, (Ministrstvo za kulturo)

EU program CULTURE; cultural projects: “Momiano-Momjan: a community and its traditions – Research for a local identity”, PartnerjiuniverzeizBenetk: DepartmentofHumanitiesof Ca’ FoscariUniversity, Venice (Italy) in Univerze iz Buj (Hrvaška).

7 okvirni program:

7 0P: Fundingscheme: Collaborativeproject (large-scaleintegratingresearchproject)

SSH.2013.5.2-2. Transmittingandbenefitingfromculturalheritage in Europe

Context

»Myths, Images, SymbolsandStoriesforEuropeanRenaissance 2014–2020: thehorizonof a newCulturalSpring«

Coordinator UNIVE – University Ca’ Foscari – Venice, Italy

s sodelovanjem

FIM – FondazioneImpresa- Mestre, Italy

IFIS PAN – Institute ofPhilosophyandSociology/PolishAcademmyofSciences – Warsaw, Poland

UoA – NationalandKapodistrianUniversitty – Athens, Greese

EMU – EasternMediterraneanUniversity – Famagusta, Turkey

EUFONIA – SocietàCooperativa, Italy

HSE – NationalResearchUniversity – HigherSchoolofEconomics, Moscow

UNED –  UniversidadNacional de Educación a Distancia, Spain

CECC – Reserch Centar forCommunitationandCulture, CatolicUniversityofPortugal (UCP), Lisbon, Portugal

AMU – Université d’Aix Marseille, Telemme, France

BRUNEL – Universityof London, UK

ILCS – Institute ofLanguageandCommunicationStudies, Izmir, Trkey

 

5. transnacionalni razpis Alpine Space

»FORTifications in the Alpine LANDscape-FORTLANDE«

vodilni partner: Università Ca’ FoscaridiVenezia;

sodelujoči:

Università di Padova, Dipartimento di Scienze storiche, geografiche e dell’Antichità;

ISIG FBK – Istituto di Studi Italo-Germanico (Trento);

INR– Inštitut Nove revija, Zavod za humanistiko (Lubljana);

FreieUniversitätBerlin– Dipartimento di Storia e Cultura (Berlin);

Università degli Studi di Trento – Dipartimento di Lettere e Filosofia (Trento);

ZRC SAZU – Slovenian Academy of Sciences and Arts, HistoricalInstitut(Lubljana);

Leopold-FranzensUniversitätInnsbruck –InstitutfürGeschichtswissenschaften und

EuropäischeEthnologie (Innsbruck)

 

NORFACE

“Humanity and the quality of life in the welferestate – HQ liwes”

Vodilni partner: Inštitut Nove revije

Ostali partnerji: Univerza iz Surreya, UniversityofSurrey (UK), (Anglija);

Univerza FernandaPessoe; (Portugalska), Universida de FernandoPessoa (Portugal),

Inštitut Ludwig Boltzmann za človekove pravice iz Dunaja (Avstrija), Ludwig Boltzmann Institute of Human Rights, (Austria).

Inštut za politične vede univerze iz Dunaja (Avstrija), Institute ofPoliticalScience, Uiversityof Wien, (Austria)

Konference in posveti

Prihajajoče konference

Konference in posveti

Pretekle konference

> 10.6 – 11.6 2014; Avtoriteta in demokracija.

VEČ

Prof. dr. Mihael Brejc

Uvodna beseda

Po dobrih dveh desetletjih samostojnosti Slovenije se marsikdo sprašuje, kako to, da je šlo toliko stvari narobe, kje smo ga polomili, in seveda, kdo je kriv. Celovitega razmisleka ni, zdi pa se tudi, da ni prave volje za kaj takega. Zadnjih šest let skoraj ne govorimo o ničemer drugem kot o gospodarskih in finančnih težavah, gospodarskem kriminalu, korupciji, politiki in revščini. Večina meni, da je ključni vzrok za takšno stanje v državi prenizka gospodarska rast, nekateri pa menimo, da kriza ni zgolj gospodarska, ampak da gre za zaskrbljujoče stanje duha. Kadar v družbi obstaja občutek nemoči, da bi se karkoli spremenilo, hkrati pa tudi brezbrižnost ali celo beg pred realnostjo, se človek vpraša, kaj v državi res ni nikogar, ki bi udaril po mizi in naredil red.

Pojem avtoritete je večplasten, različno ga interpretiramo, predvsem pa pozabljamo, da sta za avtoriteto potrebna najmanj dva subjekta. Prvi, ki ima neke kvalitete, in drugi, ki prvega zaradi njih spoštuje. Kjer ni medsebojnega spoštovanja, kjer se tudi ne upošteva avtoritete argumenta, se vzpostavlja disfunkcionalna družba. Družba, kjer ni spoštovanja ljudi in demokratično izvoljenih institucij oblasti in pravne strukture, ni dobra za nikogar, niti za posameznika. Po drugi stani pa družba, ki gradi avtoriteto na strahospoštovanju,  bistveno odstopa od demokratičnih norm in normalnosti.

Avtoriteta je samoumevna in nujna v vsakem delovnem sistemu, v vsakem podjetju, zavodu, državni upravi. Delavcem v proizvodnji niti na misel ne pride, da ne bi spoštovali upravljalskih, tehničnih in tehnoloških avtoritet v tovarni, zaposleni v transportu se zavedajo, da ima glavno besedo strojevodja vlaka, pilot letala ali kapitan ladje. Celo v državni upravi uslužbenci upoštevajo hierarhično strukturo in se podrejajo pravilom. Toda, ko se ljudje po končanem delovniku vračajo domov, se njihovo ravnanje spremeni.

Sodobni delovni sistemi potrebujejo prilagodljivega posameznika, ki bo brez ugovorov sledil zahtevam megastroja. Zaposleni to vlogo sprejme, pravzaprav hoče biti konformist, ker mu takšno ravnanje zagotavlja eksistenco in kariero. V organizaciji zaposleni spoštuje avtoritete, precej drugače pa se obnaša izven megastroja, kajti izven organizacije se odpre polje svobode. Kako je mogoče, da  taisti človek, ki dopoldan disciplinirano sledi avtoritetam v podjetju, popoldne ravna drugače. Zahteva pravno državo, a sam pogosto krši pravni red, je kritičen do politikov in oblasti, sam pa ne želi sodelovati v političnem življenju družbe. Vlada je zanič, parlament je mesto prepira, lenobe in pokvarjenosti, sodstvo je vredno vse kritike, kadar ga obsodi in spoštovanja vredno, kadar je sodba zanj ugodna, nima ne volje in ne želje, da bi se poučil o stanju na posameznem področju, toda rad sodeluje v kontaktnih oddajah radia, televizije in na spletnih portalih, kjer  razkriva svojo nevednost, pogosto tudi nekulturnost. Vsa takšna in podobna ravnanja človek doživlja kot odraz demokratičnosti in svobode.

Nič čudnega torej, da nemški politolog Beyme Slovenijo vidi kot anokracijo, nekakšno mešanico anarhije in demokracije. Nekatere politične stranke nezadovoljstvo množice s pridom izkoriščajo za diskvalifikacijo političnih tekmecev, ki jih vidijo celo kot sovražnike. V politični tekmi prevladuje nizka politična kultura, ki se kaže v nespoštovanju drugače mislečih, v nerazumnem, apriornem zavračanju vsega, kar predlaga politični tekmec in poudarjanju lastnih pogledov in predlogov kot edino prave resnice. V Sloveniji vsakogar, ki misli drugače kot politični veljaki, doletijo diskvalifikacije in druge grde stvari. Politična stranka oz. njene ključne osebnosti označujejo vse, kar ni skladno z njenimi pogledi, stališči ali programi kot preživeto, zastarelo, nedemokratično in celo nenormalno. Če taka stranka prevzame oblast, se že zaradi njene izključevalnosti  ne more obnašati drugače kot avtoritarno.

Pogled v politični prostor razvitih demokracij pokaže, da je takšno obnašanje značilno za obrobne stranke levice ali desnice, nikakor pa ne za največje politične stranke. V kriznih obdobjih največje stranke, kljub velikim razlikam in osebnostnim neskladjem njihovih voditeljev, zmorejo toliko moči, da v strateških zadevah potegnejo skupaj in krizo premagajo. V nerazvitih demokracijah pa  voditelji največjih političnih strank, kljub hudi gospodarski in družbeni krizi, tega ne zmorejo in sestavljajo koalicije z manjšimi strankami s pretnjo, da bodo te odgovorne za politično krizo, če ne bodo sodelovale. Kadar dva velika politična pola ne sodelujeta, ampak sta v permanentnem konfliktu, krize ni mogoče premagati.

Naj bo sodobna družba strukturno in vedenjsko še tako razrahljana, želimo živeti v urejenem okolju. Ljudje, ki doma zlahka prenašajo nered, v družbi pričakujejo in zahtevajo red! Nekateri, po mojem mnenju, zmotno mislijo, da je red mogoče ustvariti s pravnim redom, in so celo prepričani, da se bo stanje na določenem področju uredilo, ko bo sprejeta nova zakonodaja. Ker se to ne zgodi razmišljajo o novih normativnih rešitvah, razmere pa se ne izboljšajo. Normativni idealizem je za družbo škodljiv, ker ne prispeva k spoštovanju prava, ampak ustvarja nove priložnosti za zlorabe. In v takih razmerah niti vlada niti parlament ne moreta imeti avtoritete. Vlada ne vlada in parlament ni najvišja zakonodajna oblast, ampak se v vlogo razsodnika v tem kaosu potisne ustavno sodišče.

Pravna norma sama po sebi ni dovolj, potrebna je avtoriteta človeka, ki normo udejani. Demokratična družba torej potrebuje avtoritete. Spremembe v družbi se zgodijo zaradi posameznikov, ki so in imajo avtoriteto. Naj tu omenim nemškega kanclerja H. Kohla, ki je s svojo izjemno avtoriteto prepričal Nemce, da je skupna valuta euro pomembnejša od ponosa Nemcev na njihovo marko. Kot je znano, referenduma o evru v Nemčiji ni bilo. Kasneje je Kohl v intervjuju povedal, da je takrat ravnal kot despot, ker je bil prepričan, da je skupna valuta še eden od pomembnih kamenčkov v mozaiku miru. Demokratična politika mora po njegovem mnenju temeljiti na prepričanjih voditeljev, ne pa na plimah in osekah volitev. Za zgodovinske premike so potrebne velike osebnosti in te so Evropo vzpostavile kot celino miru. Od tu naprej pa smo v zadregi, kajti na vseh ravneh, od držav članic do vrhov EU ni več velikih političnih osebnosti, ni pravih političnih avtoritet. Zato je stanje v EU takšno, kot je.

Vsi, ki smo živeli v totalitarnih režimih socialističnega tipa, smo si želeli demokratične ureditve. Padec berlinskega zidu vidimo kot simbol demokratične preobrazbe nekdanjih socialističnih držav. Odhod Tita, Causesca, Ulbrichta, Jaruzelskega in drugih voditeljev socialističnih držav je pomenil začetek obdobja, kjer bo vladalo ljudstvo, kjer se totalitarne osebnosti ne bodo več mogle uveljaviti. Toda, zmotili smo se. Prav zaradi občutka kaosa, nemoči, nereda se politični prostor odpira avtoritarnim osebnostim. Kot pravi profesor Pečjak,  je ravno prepričanje o pravilnosti svojega delovanja, vera v osebno poslanstvo, celo mesijanstvo, nekaj, kar privlači množice v času krize. Po zmagi na volitvah postane takšen voditelj središče odločanja, veliki modrec, od katerega je odvisno celotno življenje. Obenem se pojavi prezir do drugih ljudi, ki nič ne vedo in morajo za vse spraševati njega. Temu sledi občutek nezamenljivosti in preganjalne ideje, npr.: »Ker sem tako velik, me sovražijo in skušajo uničiti.« K cezarijanstvu prispevajo tudi vsi tisti pri vrhu, ki se prilizujejo »Cezarju« in uživajo dobrote njegove obložene mize, vse do najnižjih slojev na dnu družbene lestvice, ki se z voditeljem identificirajo, kar jim daje občutek moči in pomembnosti.

Sodobno demokratično družbo odlikuje demokratična politična kultura, kjer obstaja kritična distanca do vsega in vsakogar, spoštovanje ljudi, institucij in pravnega reda, strpnost, dialog in odgovornost. Magična beseda demokratične politične kulture je kompromis. Ljudje bomo vedno imeli različne in tudi nasprotujoče interese, bistveno pa je, da znamo prisluhniti drug drugemu, da se poslušamo in slišimo ter skupaj poiščemo rešitev. V demokratični družbi kompromis ni odraz šibkosti ali mešetarjenja, ampak odraz visoke politične kulture in humanistične etike. Zaradi razumnega kompromisa avtoriteta vodje ni in ne more biti okrnjena.

Dovolil sem si nekoliko širši pogled v področje politike, ker predvidevam, da bo vsak od naših uglednih govornikov govoril o avtoriteti s svojega zornega kota in poklicnega področja, med njimi pa ni nobenega politika. Že sedaj pa se kar sama po sebi ponuja teza o nujnosti avtoritete v demokratični družbi, ki lahko deluje le, če ima v svoji družbeni strukturi dovolj ljudi, ki so avtoriteta, se pravi, da jih spoštujemo, ker so takšni, kot so, in ki imajo avtoriteto.

PROGRAM

Torek, 10. 6. 2014

od 15. do17. ure

Pozdravni nagovor

Uvodni govor

dr. Ernest Petrič, ustavni sodnik

BNekaj misli o avtoriteti v demokraciji

dr. Anton Jamnik, pomožni škof

BMed civilno družbo in mehkim despotizmom

dr. Iztok Simoniti, diplomat

Demokracija kot avtoriteta

 

Odmor

od 17.15 do 19. ure

dr. Dean Komel, filozof

Avtoriteta med vednostjo in vrednostjo

dr. Gorazd Bajc, zgodovinar

Znanje za razvoj ali vloga avtoritete v zgodovini: 
primer britanskih izvedencev na področju reševanja 
nekaterih odprtih vprašanj 20. stoletja

dr. Bernard Nežmah, sociolog

BTekst med avtoriteto in demokracijo

Sreda, 11. 6. 2014

od 9. do11. ure

Marko Šorli, vrhovni sodnik

Kriza avtoritete: Sodstvo (delovni naslov)

dr. Gregor Virant, minister za notranje zadeve

Bdemokracija in avtoriteta

Stanislav Veniger, direktor policije

BAvtoriteta in demokratičnost slovenske policije

Odmor

od 11.15 do 13. ure

Aleksander Mervar, direktor ELES-a

Matjaž Čadež, direktor Halcom-a

BAvtoriteta brez vrednot je diktatura, demokracija brez 
vrednot je kaos

Darko Bohnec, viceguverner Banke Slovenije

Avtoriteta funkcije in dejanska avtoriteta vodje

 

ob 13. uri

Zaključek konference

> 28. 5. 2014; »ALI VEMO, ZAKAJ SMO V KRIZI?« DRUŽBENA KRIZA IN INSTITUCIONALNE SPREMEMBE.

VEČ

28. 5. 2014, ob 18. uri, Ljubljana

Organizacija konference:

Inštitut Nove revije in Inštitut za razvojne in strateške analize

PROGRAM

Temeljno vprašanje, s katerim se soočamo, je, kako bo izgledala Slovenija čez dve, tri leta? Bo ta kriza (ki je seveda tudi evropska) čez nekaj let samo pozabljena epizoda ali pa bo Slovenijo korenito spremenila? Glede na to, da je kriza, ki se je sprva kazala v obliki ekonomske recesije in javnofinančnega neravnotežja, razkrila še celo vrsto drugih  nakopičenih sistemskih disfunkcionalnosti in blokad, lahko sklepamo, da se brez institucionalnih reform in sprememb »forme mentis« iz te slepe ulice zlepa ne bomo izvili. Vprašanje pa je, ali bodo te spremembe izsiljene, načrtovane ali spontane? Kakšni so scenariji prihodnjega razvoja? Ali drsenje v model entropične in anomične družbe lahko zaustavimo?

Na tej okrogli mizi (ali na vrsti okroglih miz, ki bodo sledile) bi želeli postavili temelje za nov tip diskurza o krizi. Ta bo skušal preseči dosedanje artikulacije, ki slonijo na vsesplošnem lamentiranju, na prikrivanju težav (»nojevski diskurz«, značilen za zadnjo vlado) ali pa na obtoževanju drugih in iskanju vzrokov za krizo v zunanjih dejavnikih (recimo »antikapitalistični diskurz«). Mnenja smo, da obstajajo tudi druge možnosti intelektualnega pristopa. Zato bi diskurz želeli oblikovati na podlagi realnih scenarijev razvojnih opcij, do katerega lahko pridemo z instrumentarijem družboslovne analize in filozofske refleksije.

Na okrogli mizi bodo sodelovali dr. Frane Adamdr. Dean Komeldr. Matevž Tomšič in drugi strokovnjaki s področja družboslovja in humanistike. Iztočnica za diskusijo bo  knjiga dr. Franeta Adama Na razpotju družbene krize – Quo vadis, Slovenija? (IRSA, 2013), katere povzetke vam prilagamo.

 

> 11. 4. 2014; Gostovanje Deana Komela na mednarodnem filozofskem simpoziju o krizi z naslovom Misliti več v Trstu.

VEČ

11. 4. 2014, ob 9.00, Trst

Organizacija konference:

Slovenski klub
Društvo slovenskih izobražencev

Nastopajoči na konferenci:

Nadežda Čačinovič, Dean Komel, Pier Aldo Rovatti, Žarko Paić, Goran Starčević, Laura Bazziecalupo, Giovanni Leghissa, Massimo De Carolis, Jelica Šumič Riha, Aleš Debeljak, Marijan Krivak, Peter Klepec

PROGRAM

9.30

– Nadežda Čačinovič (Hrvaška/Croazia/Hrvatska) Dobrodošla kriza/Benvenuta crisi/
Poželjnost krize

– Dean Komel (Slovenija/Slovenia/Slovenija) Kriza kot diskrimen filozofije/
Crisi come discrimine della filosofia/Kriza kao diskrimen filozofije

– Pier Aldo Rovatti (Italija/Italia/Italija) Filozofske maske in družba posameznikov/
Maschere filosofiche e società degli individui/Filozofske maske i društvo pojedinaca

Moderatorka/Moderatrice/Moderator: Veronika Brecelj

11.00

Odmor/Pausa/Odmor

11.30

– Žarko Paić (Hrvaška/Croazia/Hrvatska) Leviatan iz porcelana ali vprašanje Evrope
danes/ Il Leviatano di porcellana ovvero della questione Europa oggi/ Levijatan od
porculana ili pitanje Europe danas

– Goran Starčević (Hrvaška/Croazia/Hrvatska) Med krizo in hipokrizijo/
Tra crisi e ipocrisia/ Između krize i hipokrizije

– Laura Bazzicalupo (Italija/Italia/Italija) Novi procesi subjektivizacije: displacement
politike/ Nuovi processi di soggettivazione: il displacement della politica/
Novi procesi subjektivizacije: displacement politike

Moderator/Moderatore/Moderator: Jernej Šček

13.00

Kosilo/Pranzo/Ručak

15.00

– Giovanni Leghissa (Italija/Italia/Italija) Ekonomska racionalnost in premoč
neoliberalizma/La razionalità economica e il dominio neoliberale/ Ekonomska
racionalnost i neoliberalna prevlast

– Massimo De Carolis (Italija/Italia/Italija) Governance brez vlade: paradigma krize/
Governance senza governo: un paradigma della crisi/ Governance bez vlade:
paradigma krize

– Jelica Šumič-Riha (Slovenija/Slovenia/Slovenija) Dolžniška družba in
postdemokracija v Evropi/La società debitrice e la postdemocrazia in Europa/
Dužinsko društvo i postdemokracija u Europi

Moderator/Moderatore/Moderator: Jurij Verč

16.30

Odmor/Pausa/Odmor

17.00

– Aleš Debeljak (Slovenija/Slovenia/Slovenija) Kriza in Slovenci/La crisi e gli
sloveni/ Kriza i Slovenci

– Marijan Krivak (Hrvaška/Croazia/Hrvatska) Družba znanja in Evropa – simptomi
krize/Società del sapere e Europa – sintomi della crisi/ Društvo znanja i Europa –
simptomi krize

– Peter Klepec (Slovenija/Slovenia/Slovenija) Ime česa je kriza?/Crisi: di che cosa è il
nome/ Ime čega je kriza?

Moderatorka/Moderatrice/Moderator: Tina Kralj

 

> 3. 9.-4. 9. 2103; Mednarodna konferenca Razvoj demokracije, City Hotel, Ljubljana

VEČ

Po padcu berlinskega zidu so nekdanje socialistične države v Evropi vzpostavile politični pluralizem in oblikovale demokratične institucije, kot obstajajo v razvitih demokracijah. Po dobrih dveh desetletjih življenja v demokratičnem okolju ugotavljamo, da institucije demokratične države sicer delujejo, vendar z velikimi nihanji in deviacijami, ki v javnosti sprožajo nezadovoljstvo in nezaupanje v institucije oblasti. Tudi v nekaterih razvitih demokratičnih državah se srečujejo s podobnimi težavami. Gospodarska kriza razkriva ranljivost demokratičnih institucij in odpira vprašanja ustreznosti sedanje ureditve.

Republika Kitajska – Tajvan je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja stopila na pot demokratizacije, postala ena najbolj razvitih držav, ki se je uspešno odzvala na vplive zunanjega političnega in gospodarskega okolja ter brez večjih težav prebrodila krize.

Zgodovinska dejstva kažejo, da le demokratična oblika državne ureditve omogoča gospodarski razvoj in spoštovanje človekovih pravic, vendar pa se prav zaradi številnih deviantnih pojavov sprožajo vprašanja o tem, ali demokratična ureditev, kot jo poznamo danes, potrebuje korak naprej ali pa celo nazaj.

Na mednarodni konferenci želimo soočiti poglede na razvoj demokracije v različnih okoljih, zlasti pa bi radi predstavili razmišljanja vrhunskih strokovnjakov iz razvitih držav in novih demokracij iz Evrope in Azije.

PROGRAM

1. dan, torek, 3. september 2013

10.00 Uvodni pozdrav

● prof. dr. Mihael Brejc, predsednik Društva slovensko-tajvanskega prijateljstva

BVloga državne uprave pri razvoju demokracije

● njegova ekscelenca gospod Chen Lien-Gene, veleposlanik, tajvansko predstavništvo na Dunaju

● The-Fu Huang, predsednik Tajvanske fundacije za demokracijo

10.15–13.00 Razvoj demokracije – uvodna in splošna razprava

Govorniki:

● dr. Erhard Busek, nekdanji podpredsednik avstrijske vlade

BThe role of culture in forming a common Europe

● prof. dr. Dean Komel, Filozofska fakulteta, vodja raziskovalnega programa Inštituta Nove revije

BDružbeno-ekonomska tranzicija in kriza razvoja demokracije v sloveniji

● dr. Yu Ching-Hsin, podpredsednik Tajvanske fundacije za demokracijo in znanstveni sodelavec Študijskega centra za volitve, Nacionalna univerza Chengchi

● dr. Aleš Gabrič, znanstveni svetnik na Inštitutu za novejšo zgodovino

BIntelektualci, demokratizacija, demokracija

Razprava

2. dan, sreda, 4. september 2013

9.30–11.00 Tri države, tri izkušnje (Tajvan, Bosna in Hercegovina, Slovenija)

Govorniki:

● dr. Jean der Lue, (pridruženi) profesor Oddelka za socialno blaginjo, Nacionalna univerza Chung Cheng

BPension Reform in the Context of Aging Population and Reform Blockades: The Case of Taiwan1

● prof. dr. Mirko Pejanović, Fakulteta za politične vede, Univerza v Sarajevu

BPolitički pluralizam i parlamentarna demokratija u Bosni i Hercegovini

● doc. dr. Bernard Nežmah, Fakulteta za medije, publicist, raziskovalec na Inštitutu Nove revije

Razprava

11.00–11.15 Odmor
11.15–13.30 Državna uprava, pravosodje in človekove pravice

Govorniki:

● dr. Chou Chih-Chieh, profesor Oddelka za politične vede, Nacionalna univerza Cheng Kung

BNexus between International Regime and Local Practices on Human Rights: A Case Study of Taiwan

● Marko Šorli, sodnik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije

BRazvoj demokracije – sodstvo

● prof. dr. Mihael Brejc, Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani

BVloga državne uprave pri razvoju demokracije

Razprava

13.30 Zaključek konference

> 26. 6.–27. 6. 2013; V Ljubljani predava prof. dr. Chung-Chi Yu, Tajvanska Nacionalna univerza Sun Yat-Sen iz  Kaohsinga

VEČ

26. 6. 2013, Filozofska fakulteta Ljubljana, Oddelek za filozofijo

27. 6. 2013, Hostel Celica

Organizacija konference:

Inštitut  Nove revije, zavod za humanistiko, Oddelek za filozofijo Filozofske fakultete Ljubljana, Revija Razpotja, KUD sestava

Nastopajoči na konferenci:

26. 6., predavanje z naslovom Evropa in Neevropa, 1. del, »Husserl on Difference between Europe and non-Europe«, prof. dr. Chung-Chi Yu

27. 6., okrogla miza Evropa in Neevropa, 2. del, »Razpotja Evrope«, moderator: Jernej Kaluža; sodelujoči: Miha Kosovel, Dean Komel, Chung-Chi Yu, Martin Hergouth.

 

> 14. 6.–16. 6. 2013; Gostovanje Darka Darovca na mednarodnem znanstvenem srečanju v Momjanu

VEČ

14. 6.–16. 6. 2013, Momjan

Organizacija konference:

Momjan in Istra: lokalna skupnost in regija severnega Jadrana

Nastopajoči na konferenci:

Darko Darovec: Momjan in Pietrapelosa v srednjem veku

Preostali nastopajoči na mednarodnem znanstvenem srečanju:

Bruno CrevatoSelvaggi, Slaven Bertoša, ClaudioPovolo, LucienFaggion, Mila Manzatto, GiovanniFlorio, GaetanoBenčić, Franco Rota, NicolaGregoretti, David Di Paoli Paulovich, Kristjan Knez, MargheritaCanale, ErasmoCastellani, Ivan Milotić, Denis Visintin, Lia De Luca, ElianaBiasiolo, Laura Biasiolo, Laura Amato, ChiaraContiVigini, RinoCigui, Vladimir Bedenko, Antonio Salvador, Walter Baldaš, TajanaUjčić

> 29.5.2013; Gostovanje Deana Komela na konferenci Filozofija v globalnem svetu na Dunaju

VEČ

29. 5. 2013, ob 18.30, Dunaj

Organizacija konference:

Georg Stenger in Sophie Loidolt, Univerza Dunaj, Oddelek za filozofijo

Nastopajoči na konferenci:

Dean Komel: O mejah interkulturnega sporazumevanja

Preostali nastopajoči v poletnem semestru 2013:

Bernard Waldenfels, Ram AdharMall,Azelarabe Lahkim Bennani, SussanneWeigelin-Schwiedrzik, RyosukeOhashi, Franz Martin Wimmer/HeinzKimmerle, Graham Parkes, John Maraldo, FrancoisJullien,Georg Stenger, Nikita Dhawan, Johann Schelkshorn

> 16.–18. 11. 2006; Evropa, svet in humanost v 21. stoletju: fenomenološke perspektive, Četrta srednje- in vzhodnoevropska fenomenološka konferenca 

VEČ

16.–18. 11. 2006, City Hotel, Ljubljana

Organizacija konference:

Inštitut Nove revije – Zavod za humanistiko, Fenomenološko društvo v Ljubljani

Nastopajoči na konferenci:

Klaus Held, Peter Trawny, Dimitri Ginev, Vakhtang Kebuladze, Madalina Diaconu, Valentin Kalan, Linda Fischer, Franci Zore, Željko Pavić, Janko M. Lozar, Yvanka B. Raynova, Rainer Thurnher, Jesus Adrian, Tatiana Shchyttsova, Branko Klun, Izar Lunaček, Mirko Wischke, Dean Komel, Karel Novotny

PROGRAMSKI TEKST:

Na  posvetu so v ospredje stopili predvsem filozofski in humanistični vidiki obravnave konstitutivnega smisla »Evrope«, ki je prepoznaven tako po svojem zgodovinskim učinkovanju kot po načinu vzpostavljena temeljnih kategorij družbenosti. Fenomenologija je v svojem razvoju skozi prejšnje stoletje že uveljavila različne pristope k obravnavi Evrope, ki pa jih mora na novo definirati v globalni situaciji 21. stoletja. V zvezi s tem velja posebna pozornost namenjena razmerju med znanostjo in življenjskim svetom, ki je postal aktualen v zvezi s prehodom v družbo znanja. Ključno je vprašanje: kaj danes jamči enotnost življenjskega sveta, kako je mogoče srečevanje kultur kot življenjskosvetnih podlag, da jih globalni razvoj ne bo izbrisal. V obeh primerih se, kot so razgrnili prispevki na konferenci, soočamo s spremembo razumevanja humanosti.

PROGRAM

PROGRAM:

Klaus Held (Wuppertal): Zur phänomenologischen Rehabilitierung des Ethos (O fenomenološki rehabilitaciji etosa)

Tine Hribar (Ljubljana): Svetovni etos in evropska civilna religija(The World Ethos and the European Civil Religion)

Damir Barbarić (Zagreb): Der europäische Nihilismus. Mit Rücksicht auf das Krisiswerk Husserls (Evropski nihilizem glede na Husserlovo ‘Krizo’)

Linda Fischer (Budapest): EuropeWorld and HumanityRe-reading Husserls „Philosophy and the Crisis of European Humanity” (Evropasvet in humanostvnovično branje Husserlove »Filozofije in krize evropske človeškosti«)

Vakhtang Kebuladze (Kiev): Europa als Ziel oder Europa als Antwort (Evropa kot cilj ali Evropa kot odgovor)

Mădălina Diaconu (Vienna/Bucharest): Die Grammatik der europäischen Seinsgeschichte. Gedanken zum Denken des rumänischen Philosophen Constantion Noica (Gramatika evropske bitne zgodovine. Premišljenja o misli romunskega filozofa Constantia Noice)

Peter Trawny (Wuppertal): Das Gute Leben. Sokratischer Humanismus (Dobro življenje. Sokratski humanizem)

Franci Zore (Ljubljana): Origins and Power of Music in the Ancient and Modern World

(Izvori in moč glasbe v antičnem in sodobnem svetu)

Valetnin Kalan (Ljubljana): Die Politische der “diaita und die Räumlichkeit des Daseins und der Lebensweise (Politične razseežnosti »diaita« kot prostorskosti in načina življenja)

Željko Pavić (Zagreb): Das Absterben des Europas aus dem Geist der Wahrheit (Odmiranje Evrope iz duha resnice)

Janko M. Lozar (Ljubljana): Ontological Dimension of Mechanical Activity (Ontološke razsežnosti mahinalne dejavnosti)

Yvanka B. Raynova (Vienna/Sofia): Verantwortung für die Menschheit im 21. Jahrhundert

(Odgovornost za človeškost v 21. stoletju)

Rainer Thurnher (Innsbruck): Domestizierte, latente und eruptive Gewalt im aktuellen Kontext (Aktualno domesticirano, latentno in eruptivno nasilje)

Rok Svetlič (Ljubljana): Der Gottestod und die zeitgenössische politische Philosophie

(Smrt boga in sodobna politična filozofija)

Jesús Adrián (Barcelona): Das Phänomen der “Glokalisierung: Globalisierung und Identität in der vernetzten Gesellschaft (Fenomen »glokalizacije«: globalizacija in identiteta omrežene družbe)

Tatiana Shchyttsova (Minsk): Sein zur Geburt: ein Beitrag zur endlichen Theorie der Unendlichkeit in der postmetaphysischen Zeit (Biti k rojstvu: prispevek h končni teoriji neskončnosti v postmetafizičnem času)

Branko Klun (Ljubljana): Sinn und Unendlichkeit. Eine phänomenologische Herausforderung

(Smisel in neskončnost. Fenomenološki izziv)

Izar Lunaček (Ljubljana): Carnival Today (Karneval danes)

Mario Ruggenini (Venice): Wahrheit, Identitaet, Differenz (Resnica, Identiteta, diferenca)

Dimitri Ginev (Sofia): Cognitive Existentialism and Phenomenology of Science’s Theoretical Objects (Kognitivni eksistencializem in fenomenologija teoretskih objektov znanosti)

 

> 29. 11. 2006; Drugi posvet o vlogi in perspektivah humanistike v Sloveniji in Evropi

VEČ

29. 11. 2006, Center Evropa, Dalmatinova 4, Ljubljana

Organizacija posveta:

Inštitut Nove revije – Zavod za humanistiko, ZRS UP

Nastopajoči na posvetu:

Niko Grafenauer, Boštjan Žekš, Andreja Kocijančič, Lucija Čok, Marko Jesenšek, Dean Komel, Igor Grdina, Frane Adam, Rudi Rizman, Oto Luthar, Vesna Mikolič, Janko Kos, Janez Juhant, Darko Darovec, Peter Volasko, Stane Granda, Bojan Borstner, Jožef Muhovič, Neda Pagon, Damjan Prelovšek, Barbara Jaki, Igor Škamperle, Bernard Nežmah

PROGRAMSKI TEKST:

Teme posveta:

– nov način financiranja visokega šolstva bil lahko imel zelo negativne posledice za same pogoje izvajanja teh študijev, saj se pri tem ne upošteva dovolj posebne znanstvene, kulturne in družbene relevantnosti humanistike; nekatere humanistične institucije že zdaj ne morejo zagotavljati primernih pogojev za svoje delovanje;

– zaradi specifike znanstveno-raziskovalnega dela humanistika potrebuje bolj stabilno in dolgoročnejšo obliko financiranja znanstveno-raziskovalnega dela; za raziskovanje na področju humanistike je pomembno, da projekti potekajo daljše časovno obdobje, na podlagi česar bo mogoče izdajanje temeljnih humanističnih del, ki jih na Slovenskem še nimamo (temeljne znanstvene monografije, razni strokovni slovarji, terminologije, enciklopedije …);

– privatne institucije na področju humanistike so pri nas še vedno obravnavane kot izjeme in zanje tudi ni pravih vzpodbud;

– zastopanost humanistike v osnovnošolskih in srednješolskih programih izobraževanja je na videz dovolj široka. Podrobnejši pregled pa pokaže številne vsebinske pomanjkljivosti in neustreznosti, tako da je kvaliteta dosežene humanistične izobrazbe na teh ravneh izobraževanja vprašljiva;

– razvijanje humanistike je izredno za delovanje kulturnih institucij, kot so muzeji, gledališča, umetniški in znanstveni arhivi; poseben problem, hkrati pa tudi svojevrstno priložnost za promocijo Slovenije, predstavlja skrb za kulturno dediščino;

–  sproža se vprašanje primernosti predstavljanja humanistike v medijih, kakor tudi vprašanje, kako lahko humanisti oblikujejo podobo medijev; neposredno na to se navezuje tudi vprašanje občutljivosti javnosti za osnovna humana protislovja sodobnega sveta in kako lahko nanj vpliva humanistika.

PROGRAM

 

> 10.–11. 10. 2007; Sodobno slovensko zgodovinopisje (znanstveni posvet)

VEČ

10.–11. 10. 2007, Inštitut za novejšo zgodovino, Kongresni trg 11, Ljubljana

Organizacija posveta:

Inštitut Nove revije – Zavod za humanistiko in Inštitut za novejšo zgodovino

Nastopajoči na posvetu:

Peter Vodopivec, Peter Štih, Dean Komel, Stane Granda, Jerca Vodušek Starič, Oto Luthar, Bojan Godeša, Boris Mlakar, Ervin Dolenc, Mateja Režek, Bernard Nežmah, Gorazd Bajc, Marta Verginella, Marko Štuhec, Egon Pelikan, Igor Grdina, Aleš Gabrič, Petra Svoljšak, Marjan Drnovšek, Tamara Griesser Pečar, Jože Dežman, Mateja Ratej

Na znanstvenem posvetu »Sodobno slovensko zgodovinopisje« je svoje poglede soočilo 22 slovenskih strokovnjakov s področja zgodovinopisja, filozofije in sociologije. Posvet se je ozrl na novejšo historiografijo, spregovoril o konceptualnih premikih v slovenskem zgodovinopisju in njegovi primerljivosti v evropskem kontekstu, soočil različne metodološke pristope in teoretska izhodišča zgodovinopisja, posebno pozornost pa je namenil tudi javni in politični rabi zgodovine in s tem povezani odgovornosti zgodovinopisja.

PROGRAM

Programski tekst:

Na znanstvenem posvetu je svoje poglede na slovensko zgodovinopisje predstavilo 22 uveljavljenih zgodovinarjev, filozofov in sociologov, razprava pa je odprla in kritično osvetlila številne dileme sodobnega slovenskega zgodovinopisja. Referenti so se ozrli na novejšo historiografijo, spregovorili o konceptualnih premikih v slovenskem zgodovinopisju in njegovi primerljivosti v evropskem kontekstu, soočili različne metodološke pristope in teoretska izhodišča, pozornost pa so namenili tudi javni in politični (zlo)rabi zgodovine. Razpravljavci so ugotavljali, da je slovenska historiografija v zadnjih dveh desetletjih na eni strani posodobila svoje znanstvene metode in razširila teme raziskovanja, na drugi strani pa je še vedno precej fragmentarna in zaprta v nacionalne meje ter nepripravljena na polemično soočanje različnih stališč in interpretacij. Ena od očitnejših pomanjkljivosti slovenskega zgodovinopisja je tudi, da večinoma odklanja teoretsko razpravo in se redko poglobi v svoja epistemološka izhodišča, včasih pa zavrača celo pojasnjevanje metodologije in tako postane netransparentno tudi za strokovno javnost. Nemalokrat odsotna je tudi vpetost slovenskih zgodovinskih izkušenj v širši evropski kontekst, saj je primerjalni pristop v slovenskem zgodovinopisju še vedno prej izjema kot pravilo. Zanimanje javnosti za zgodovino je razmeroma veliko, vendar med njo in zgodovinopisjem ni ustreznega dialoga. Javnost od zgodovinopisja običajno pričakuje jasne odgovore, ostre opredelitve in s tem poenostavljeno sliko preteklosti, nemalokrat pa ne ločuje med politično publicistiko in profesionalnim zgodovinopisjem. Zgodovinarji na drugi strani iščejo prepletenost in večplastnost zgodovinskih procesov, s čimer težko zadostijo povpraševanju javnosti, hkrati pa ne izkoriščajo vseh možnosti, ki jih ponuja zanimanje javnosti za preteklost in občutno premalo storijo za javno prepoznavnost svojih raziskav. Na posvetu je bil poudarjen pomen razvijanja avtonomije in notranjega pluralizma zgodovinopisja, ki zahteva vzpostavitev odprte, kritične razprave med zgodovinarji in konstruktivnega dialoga med zgodovinopisjem in javnostjo.

Program:

Peter Vodopivec: Nacionalna zgodovina: med narodnjaško apologijo in kritično refleksijo

Peter Štih: Pledoaje za drugačen pogled na starejšo slovensko zgodovino

Dean Komel: Filozofija in zgodovina

Oto Luthar: Med cenzurirano preteklostjo in revidiranim spominom: slovensko postsocialistično zgodovinopisje na prehodu

Bojan Godeša: Razpotja in dileme slovenskega zgodovinopisja o drugi svetovni vojni po osamosvojitvi Slovenije

Boris Mlakar: Druga svetovna vojna in vprašanje revizionizma v slovenskem in evropskem zgodovinopisju

Ervin Dolenc: »Arhivisti in zgodovinarji«: metodološki problemi slovenskega zgodovinopisja o 20. stoletju

Mateja Režek: Problemi slovenskega zgodovinopisja o obdobju socializma

Marta Verginella: Koliko primerljivosti premore oziroma potrebuje slovensko zgodovinopisje?

Marko Štuhec: O komparativnosti v slovenskem zgodovinopisju

Egon Pelikan: Zgodovina, kulturna zgodovina in vse druge zgodovine

Igor Grdina: Težavno porajanje Slovencev

Aleš Gabrič: Slovensko zgodovinopisje med stroko in politiko

Mateja Ratej: Refleksivnost zgodovinark in zgodovinarjev v slovenskih tiskanih medijih v začetku 21. stoletja

Petra Svoljšak: Kdaj bomo posvojili prvo svetovno vojno?

Marjan Drnovšek: Raziskovanje slovenskih izseljencev: stare paradigme in nove perspektive

Gorazd Bajc: Zgodovinopisje in obravnava zgodovine obveščevalnih služb

Bernard Nežmah: Koncept dogodka v zgodovinopisju

Tamara Griesser Pečar: Slovenska Katoliška cerkev v novejšem slovenskem zgodovinopisju in publicistiki

Jože Dežman: 20. stoletje v transformacijskih ritmih slovenske muzeologije

Stane Granda: Med starimi obvezami in novimi nalogami

Jerca Vodušek Starič: Slovensko zgodovinopisje – metode in revizija

 

> 10. 4.–12. 4. 2008; »Evropa, svet in humanost v 21. stoletju, dialog v kulturi – dialog med kulturami« (mednarodna konferenca)

VEČ

10. 4.–12. 4. 2008, Grand Hotel Union, Miklošičeva 1, Ljubljana

Organizacija posveta:

Inštitut Nove revije – Zavod za humanistiko

Nastopajoči na konferenci:

Ioanna Kucuradi, Remi Brague, Kardinal Karl Lehmann, Adel Theodor Khoury, Tine Hribar, Alain Finkielkraut, Umberto Galimberti, Bernard Waldenfels, Dean Komel, Adam Michnik, Andrei Marga, Bronislaw Geremek, Alenka Puhar, Gyorgy Dalos, Karl Markus Gauss, Vidosav Stevanović, Drago Jančar

Če naj vzpostavljanje interkulturnega pogovora bistveno prispeva k oblikovanju prihodnje evropske družbe in k s tem povezanim političnim odločitvam, potem je potrebno, da ta razgovor odpiramo predvsem v teh elementarnih okvirih, ki so ga zgodovinsko omogočili, ki pa so  ravno kot zgodovinske možnosti postali  problematični. Evropa se zato ne more enostavno sprijazniti s procesom  globalizacije sveta, marveč mora najti odgovore nanj, predvsem ko je v igri odgovornost do humanosti, s katero povezujemo naše razumevanje »kulture«. V tem  nemara  tudi zajet ključni smisel pogovora v kulturi kakor tudi pogovora med kulturami danes.

PROGRAM

PROGRAM:

Posamezne teme

1. Sporazumevanje in srečevanje v kulturi in med kulturami kot poseben evropski izziv

2. Zgodovinskost kot »identiteta« Evrope

3. Filozofske predpostavke evropskega samopremisleka

4. Prostori umetnosti kot mesta evropskega srečevanja

5. Govorica literature in evropski pogovor

6. Krščanstvo in Evropa; Evropa spričo dialoga med religijami

7. Skupni etos in etika individualnosti

8. Evropa med lastnim in tujim: geopolitične meje in razmejevanja

9. Različnost kultur: moč ali nemoč Evrope?

10. Globalizacija in sprememba dojemanja smisla kulture

11. Evropa kot družba znanja: odgovor na globalizacijo?

12. Medkulturno sporazumevanje in prihodnost skupne evropske politike

 

 

> 10. 9. 2008; Interkulturnost – drugost – tujost (mednarodna konferenca)

VEČ

10. 9. 2008, Slovenska matica, Kongresni trg 8, Ljubljana

Organizacija konference:

Inštitut Nove revije – Zavod za humanistiko

Nastopajoči na konferenci:

Mira Miladinović Zalaznik, Dean Komel, Toru Tani, Giovani Leghisa, Allesandro Salice, Lenart Škof

 

PROGRAM

Program:

Predstavitev mednarodne številke revije Phainomena: The Faces of Europe

Mira Miladinović Zalaznik (Univerza v Ljubljani), urednica

Dean Komel (Univerza v Ljubljani, Inštitut’ Nove revije), urednik

Uvod v konferenco o interkulturnosti

Toru Tani (Univerza Ritsumeikan, Kjoto): Phänomenologie und die Krisis der Interkulturalität

Giovanni Leghissa (Visoka šola za oblikovanje, Karlsruhe): Identität und Alterität: die Bedingungen der Möglichkeit einer interkulturellen Philosophie

Allesandro Salice (Univerza v Gradcu): Kulturelle Bedeutungen

Lenart Škof (Univerza na Primorskem): The Life of the Other: Pragmatism in an Intercultural Key

 

> 18. 11. 2008; Svoboda besede – odpiranje prostora (posvet)

VEČ

18. 11. 2008, Slovenska matica, Kongresni trg 8, Ljubljana

Organizacija posveta:

Inštitut Nove revije – Zavod za humanistiko in Znanstveno-raziskovalno središče Univerze v Kopru

Nastopajoči na posvetu:

Dean Komel, Alenka Puhar, Sandra Bašič Hrvatin, Peter Jambrek, Neda Pagon, Peter Štuhec, Boštjan M. Turk, Janez Juhant, Bernard Nežmah, Darko Darovec, Janko Kos, Vesna Mikolič, Brane Senegačnik, Vanesa Matajc, Andrej Božič, Krištof Jacek Kozak, Aleš Maver, Janko Rožič, Edvard Kovač, Niko Grafenauer

PROGRAM

Program:

Svobode besede ni mogoče razumeti le v političnem smislu svobode govora, saj zadeva tudi ustvarjalnost in spoznanje, verovanje in dejanje, javnost in zasebnost, povezuje v sebi zgodovino in prihodnost ter odpira čas in prostor za izpričevanje. Gre za kulturne, izobraževalne, znanstvene, umetniške, socialne, etične in politične horizonte našega družbenega prostora, ki nujno potrebujejo odprt pogovor. O temi so spregovorili razpravljavci, ki so svojim osebnostnim, intelektualnim in ustvarjalnim zavzemanjem posegali v družbeni prostor. Predstavljen je bil tudi zbornik Obrazi Evrope.

 

> 29. 11. 2008; Posvet o vlogi in perspektivah humanistike v Sloveniji in Evropi

VEČ

29. 11. 2008, Center Evropa, Dalmatinova 4, Ljubljana

Organizacija posveta:

Inštitut Nove revije – Zavod za humanistiko in ZRS Univerze na Primorskem

Nastopajoči na posvetu:

 

 

> 1. 10.–2. 10. 2009; Zgodovinski in družbeni vidiki cenzure na Slovenskem

VEČ

1. 10.–2. 10. 2009, Prešernova dvorana SAZU, Novi trg 4, Ljubljana

Organizacija konference:

Inštitut Nove revije ­– Zavod za humanistiko, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Univerza na Primorskem

Nastopajoči na konferenci:

Dean Komel, Marina Lukšič Hacin, Darko Darovec, Karmen Erjavec, Melita Poler Kovačič, Vladimir Simčič, Janez Cvirn, Egon Pelikan, Petra Svoljšak, Marjan Drnovšek, Jure Gašparič, Andrej Studen, Gorazd Bajc, Bojan Godeša, Boris Mlakar, Vida Deželak Barič, Aleš Gabrič, Denis Poniž, Marijan Dović, Peter Stanković, Mateja Režek, Gregor Tomc, Eva Kodrič Dačić, Rozina Švent, Borut Klabjan

 

PROGRAM

Programski text:

Na znanstveni konferenci, ki so jo organizirali Inštitut Nove revije, UP ZRS Koper in ZRC SAZU, je sodelovalo 22 strokovnjakov s področja zgodovinopisja, sociologije, filozofije, prava, literarne zgodovine idr. Predstavljene raziskave so odpravile nekatere temeljne vrzeli v poznavanju zgodovine cenzure na Slovenskem v preteklih dveh stoletjih, odstrle pa so tudi številna vprašanja o vlogi in delovanju cenzure danes. Pojmovanje in omejevanje svobode izražanja je bilo na konferenci obravnavano kompleksno, z vidika različnih humanističnih in družboslovnih ved, težišče referatov in polemične diskusije pa je bilo na oblikah in metodah cenzure na najbolj izpostavljenih področjih javnega izražanja, zlasti v medijih, kulturi in znanosti. Referati so temeljili na svežih raziskavah in izvirnih premislekih, sledili pa so si v časovnem loku od habsburške monarhije, prek jugoslovanske kraljevine, italijanske in nemške okupacije ter obdobja socializma do sedanjosti. Po konferenci so bili objavljeni v zborniku Cenzurirano: zgodovina cenzure na Slovenskem od 19. stoletja do danes (ur. Mateja Režek). Ljubljana: Nova revija, 2010.

Program:

Dean Komel: Cenzuriranje filozofije in filozofija cenzure

Karmen Erjavec in Melita Poler Kovačič: Nove oblike cenzure v slovenskem novinarstvu v času tranzicije

Vladimir Simič: Pravna ureditev cenzure

Janez Cvirn: Avstrijska zakonodaja o tisku in nadzor nad političnim tiskom na Slovenskem (1848-1914)

Egon Pelikan: Ideološka izhodišča cenzure v konceptih slovenskega političnega katolicizma ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja

Petra Svoljšak: »Zapleni vse, česar ne razumeš, utegnilo bi škoditi vojevanju«. Delovanje avstrijske cenzure med Veliko vojno

Marjan Drnovšek: Cenzura pisem in politična emigracija

Jure Gašparič: Cenzura v času diktature kralja Aleksandra

Andrej Studen: Ukrepi cenzure na Štajerskem neposredno po objavi Koroščevih punktacij

Gorazd Bajc: Značilnosti fašističnih cenzurnih posegov v Italiji med obema vojnama in prispevek k (s)poznavanju prepovedi uvoza tujega tiska v Jugoslavijo

Bojan Godeša: Italijanska cenzura v Ljubljanski pokrajini (1941–1943)

Boris Mlakar: Primeri delovanja nemške in slovenske cenzure v Rupnikovi Ljubljanski pokrajini (1943–1945)

Vida Deželak Barič: Cenzura v slovenskem odporništvu med drugo svetovno vojno

Aleš Gabrič: Cenzura gledališkega repertoarja v prvi in drugi Jugoslaviji

Denis Poniž: Nekaj vprašanj in ugotovitev v zvezi s cenzuro in samocenzuro v slovenski dramatiki (1945-1990)

Marijan Dović: Literatura v primežu cenzure?

Peter Stanković: Bunkerji, stereotipi in razpoke. Cenzura v slovenskem celovečernem filmu (1948–1989)

Mateja Režek: Nevidna cenzura. Politična oblast in zgodovinopisje v socializmu

Gregor Tomc: Cenzurirani punk. Analiza primera cenzure Punk Problemov

Eva Kodrič – Dačić: Usoda prepovedane knjige. Varovalni mehanizmi v sistemih državnega nadzora tiska

Rozina Švent: NUK – ujetost med zakonodajo in narodnim poslanstvom

Borut Klabjan: Cenzura v zalivu. Boris Pahor in doživljanje cenzure v 20. stoletju

 

> 11. 11. 2009; Robovi literature (simpozij)

VEČ

11. 11. 2009, Slovenska matica, Kongresni trg 8, Ljubljana

Organizacija simpozija:

Inštitut Nove revije – Zavod za humanistiko

Nastopajoči na simpoziju:

Dean Komel, Jurij Verč, Andrej Božič, Marko Juvan, Alojzija Zupan Sosič, Igor Grdina, Andrej Brvar, Ivo Svetina, Meta Kušar, Marcello Potocco, Matej Krajnc, Andrej Hočevar, Cvetka Bevc, Primož Repar, Rudi Zaman, Rok Zavrtanik, Barbara Pogačnik, Robert Simonišek, Vanesa Matajc, Tomo Virk, Edvard Kovač, Alen Širca, Brane Senegačnik, Tina Bilban, Boštjan M. Turk, Mira Miladinović Zalaznik, Janko Rožič, Bernard Nežmah, Miha Pintarič

Kaj je pravzaprav marginalna pozicija literature? Ali je njena robnost tudi prednost ali celo njen specifični modus bivanja? Morda pa velja vprašati tako: ali ni robnost le rezultat nekega manka v razvoju literature in kazatelj vse večje oddaljenosti od središča (tako družbenega kot prostora samega u-stvarjenja)? Z marginalizacijo literature izgublja svoje stične točke tudi mnogo drugih sorodnih področij. Kar danes opažamo, so posledice te marginalizacije, ki se kažejo kot vzajemna in vsestranska odtujenost ter pomanjkanje medsebojne komunikacije. V ospredje vse bolj prihaja manko skupnega prostora oz. prostora srečevanja vseh teh področij.
Morda lahko prav premislek (ob-)robnosti glasu literature zbliža raznotere perspektive in omogoči približanje njenemu kraju. Omogoči sestop in vstop v kraj, ki se razprostira v o-kraj in pred očmi bralca z besedo, z govorico razpira in vzgibava razgibano krajino sveta, njegova razsežja in njegovo presežnost. Kraj, ki (se) odpira (v) prostor. (V) prostost.

 

PROGRAM

PROGRAM:

Dean Komel: Literatura in šola mišljenja
Jurij Verč: Središčnost in robnost slovenske literature
Andrej Božič: Pokrajina in kraj literature
Marko Juvan: Nujnost literature v petih pojmih: imaginarno, mimezis, alteriteta, singularnost, transgresija
Alojzija Zupan Sosič: Kvaliteta ali uspešnost literature?
Igor Grdina: Nostra maxima culpa
Andrej Brvar: Šestdeseta
Ivo Svetina: Elita roba: zakaj vztrajati na robu
Meta Kušar: Ali je literatura ujeta v strankarski sistem?
Marcello Potocco: Robovi ali (stran)poti med prakso in teorijo
Matej Krajnc: Problem interdisciplinarnosti literature: razprava o interdisciplinarnosti literature kot (ob)robnem pojavu
Andrej Hočevar: Prodor v nastajajoči prostor
Cvetka Bevc: V areni življenja ali pred zaprtimi vrati?
Primož Repar: Literatura na obrobju ali marginalizirana človečnost
Rudi Zaman: Vrhunska literatura med komercialo in založniško etiko
Rok Zavrtanik: Literatura, ki je ogenj, ki obuja duše
Barbara Pogačnik: Dobri bralec kot žrtev povprečnega bralca
Robert Simonišek: Sodobna kritika in marginalizacija literature
Vanesa Matajc: Slovenski roman po letu 1990: premene v konceptih zgodovine
Tomo Virk: Literatura in etika: družbena vloga literature danes
Edvard Kovač: Eshatološkost literature, središče ali rob družbe?
Alen Širca: Literarna soteriologija?
Brane Senegačnik: Dva robova literature
Tina Bilban: Megla nad literarno pokrajino
Boštjan M. Turk: Vživetost literature v projekt slovenske polis
Mira Miladinović Zalaznik: Igor iz Perche ali Mož ima pravico vedeti, kako mu je umrl oče
Janko Rožič: O poeziji na robu
Bernard Nežmah: Ali je žurnalizem onkraj literature?
Miha Pintarič: Črka in glas. Na robu minljivosti zapisanega

 

> 5. 5. 2010; Kritična humanost (mednarodna konferenca)

VEČ

5. 5. 2010, Zbornična dvorana rektorata Univerze v Ljubljani, Ljubljana

Organizacija konference:

Inštitut Nove revije – Zavod za humanistiko, Filozofska fakulteta in Rektorat Univerze v Ljubljani

Nastopajoči na konferenci:

Dean Komel, Liangkang Ni, Rolf Elberfeld, Maja Milčinski, Damir Barbarić, Tina Bilban, Sašo Dolenc

Izhodišče razpravljanja konference Kritična humanost je bila kriza humanizacijska načela, po katerem se je človek postavil na čelo vsega bivajočega, a je vendar pristal v začelju samega sebe.

Pogovor o tem, kako opredeliti  možnost vzpostavljanja »kritične humanosti«, je bil zasnovan z vidikov, ki problemtizirajo filozofijo v lastnem  kritičnem dosežku, ne da bi pri tem opustili njeno refleksijsko podlago, ki vključuje tako etične kot dianoetične predpostavke.

V prvem delu  mednarodne konference  je bilo tako  v ospredju vprašanje, kaj  lahko v tem pogledu prispeva pogovor med evropsko tradicijo filozofije ter budistično in daoistično mislijo, v drugem delu pa vprašanje, kako v perspektivi takega kritičnega pogovora opredeliti razmerje med filozofijo in znanostjo danes.

Konferenca je organizirana ob obisku prof. dr. Liangkang Ni-ja, dekana humanistične fakultet univerze Sun Yat-sem v Guangdzouju in vodilnega kitajskega filozofa na področju fenomenologije. Iz tujine bosta na konferenci sodelovala še prof. dr. Rolf Elberfeld z Univerze v Hildesheimu, ki se ukvarja z interkulturno filozofijo in prevajanjem japonske filozofije v nemščino ter prof. dr. Damir Barbarić z univerze v Zagrebu, avtor številnih del s področja hermenevtike in predavatelj na vrsti evropskih univerz. Profesor dr. Maja miličnski, ki na Filozofski fakulteti v Ljubljani predava azijske filozofije in religije in je avtorica številnih del s tega področja, ki jih je objavila doma in v tujini, bo na konferenci spregovorila o aktualnosti daoistične filozofije. Simpozij bosta zaključila filozof in filozofinja mlajše generacije doc. dr. Sašo Dolenc in dr. Tina Bilban, ki se posvečata predvsem razmerju med filozofijo in znanostjo.

 

PROGRAM

PROGRAM:

Kritična humanost, prof. dr. Dean Komel, Univerza v Ljubljani

Phänomenologie und Buddhismus, prof. dr. Liangkang Ni, Univerza Sun Yat-sen, Guangzhou

Kants Tugendlehre und buddhistische Übungspraxis , prof. dr. Rolf Elberfeld, Univerza v Hildesheimu

Beyond Humanity: Life and Death in Daoism, prof. dr. Maja Milčinski, Univerza v Ljubljani

Sein als Lassen , prof. dr. Damir Barbarić, Univerza v Zagrebu

Prestopanje meja – kaj si lahko povesta fenomenologija in sodobna fizika, dr. Tina Bilban, Inštitut za kvantno fiziko in matematiko Avstrijske akademije znanosti

Kaj je znanost – poročilo o stanju vednosti v dobi interneta, doc. dr. Sašo Dolenc, Univerza v Ljubljani

Kot uvod v konferenco  je bilo 31. marca 2011 organizirano predavanje prof. dr. Tadashija Ogawe z Univerze v Kjotu  »The Transsubjective Creation and Poetic Atmosphere«.

 

> 11. 11. 2010, 16. 11. – 17. 11. 2010; Kriza svobode (mednarodna konferenca)

VEČ

11. 11. 2010, Filozofska fakulteta, Ljubljana, 16. 11. – 17. 11. 2010, Slovenska matica, Kongresni trg 8, Ljubljana

Organizacija konference:

Inštitut Nove revije – Zavod za humanistiko

Nastopajoči na konferenci:

Dean Komel, Žarko Paić, Bernard Brščič, Branko Senegačnik, Peter Trawny, Rok Svetlič, Gorazd Bajc, Andrina Tonkli Komel, Anton Mlinar, Jernej Letnar Černič, Petra Jevremović, Jurij Verč, Bernard Nežmah

Poglavitno vodilo pri pripravi mednarodne konference “Kriza svobode” tvori ugotovitev, da je svoboda osrednji problem, ki se javlja v razmerah današnje splošne družbene krize: ne le, da se vse izraziteje kažejo tendence po njenem omejevanju, marveč se predvsem pozabljajo same podlage, na katere postavljamo naša pojmovanja svobode. Tranzicijski čas po “koncu ideologij” zaznamujejo najrazličnejše družbene demagogije, kapitalske manipulacije, socialni pritiski in vrednostna indiferenca, ko se pod plaščem zagotovljene svobode vseh ne more prikriti negotovosti svobode vsakogar. Kaj pogojuje to negotovost, je vprašanje, na katerega bodo skušali odgovoriti.

Tematski sklopi, ki bodo posebej obravnavani:
– filozofski vidiki krize svobode danes;
– družbenoekonomska kriza in kriznost humanosti;
– svoboda individualnosti in družbena svoboda;
– svoboda skozi zgodovinska, religiozna in kulturna pojmovanja;
– medijska svoboda v primežu politike in kapitala;
– civilna družba in svoboda javne besede;
– pravo in kriza inštitucije človekovih pravic;
– svoboda kot element politične odgovornosti;
– izobraževalne reforme in avtonomija univerze;
– umetniško ustvarjanje kot prostor svobode;
– ekonomistično pogojevanje znanstvenega raziskovanja;
– ekologija in ekonomija v razkoraku svobode.

 

PROGRAM

PROGRAM:

predavanje pred konferenco:

Pier Aldo Rovatti: Noi, i barbari. Considerazioni sull’anomalia italiana. (Mi, barbari. Razmišljanja o italijanski anomaliji)

konferenca: 

Dean Komel: Uvodni nagovor: O svobodi nesvobode

Žarko Paić: Posthumano stanje i horizonti slobode (Posthumano stanje in horizonti svobode)
Bernard Brščič: Ideologija neoliberalizma in kriza sodobnosti
Branko Senegačnik: Kriza krize
Peter Trawny: Das Medium und die Abwesenheit der Revolution (Medij in odsotnost revolucije)
Rok Svetlič: Prostost duha kot pogoj svobode
Gorazd Bajc: »Svobode«: zgodovina nadzora obveščevalnih služb
Andrina Tonkli Komel: Svoboda in vera
Anton Mlinar: Svoboda »na robu«: Kaj ima Dietrich Bonhoeffer povedati o svobodi?
Jernej Letnar Černič: Premik od retorike človekovih pravic k njihovemu uresničevanju
Petar Jevremović: Svakodnevica, simbolička regulativa i pitanje slobode (Vsakdanjost, simbolna regulativa in vprašanje svobode)
Jurij Verč: Svoboda govora in svoboda poslušanja
Bernard Nežmah: Humanistika kot počelo medijske svobode

 

 

 

 

Avtorji po abecedi

Legenda: ime; (datum rojstva-smrti), kraj rojstva (danes), (ustanova) /  Legend: name; (date of birth–date of death), birthplace (now), (institution)
*z barvo so označeni pokojni

 

  • Matej Accetto; (Ljubljana)

    Linda Martin Alcoff; (NewYork)

    Pedro M. S. Alves; Lisbon

    Douglas R. Anderson; (Boston)

    Emil Angehrn; Basel

    Aristotle (Aristoteles); (384 BC–322 BC), Athens

    Augustine (Saint Augustine/Augustinus/Avrelij Avguštin); (354–430), Tagaste, Numidija (now Souk-Ahraz)

    Thomas Aquinas (Tommaso D’Aquino/Tomaž Akvinski); (1225–1274), Roccasecca

    Dejan Aubreht; (Ljubljana)

  • Babette Babich; New York, (New York)

    Gorazd Bajc; Triest, (Koper)

    Tina Ban; (Ljubljana)

    Damir Barbarić, (Zagreb)

    Tomaž Barbek

    Sabina Barle Kragelj; (Ljubljana)

    Arno Baruzzi; (Augsburg)

    W. Baumgartner; (Würzburg)

    Jan Bednarik; Gorizia

    Miguel de Beistegui; (Warwick)

    Tia Benko; (Ljubljana)

    Ernst Benz; (1907–1978), Marburg

    Emerik Bernard; (Ljubljana)

    Rudolf Bernet; Lucerne, (Leuven)

    Tina Bilban; (Ljubljana)

    Jean Marie Byrne

    Inigo Bocken; (Nijmegen)

    Josef Bordat; (Berlin)

    Ivan Biecha; (Olomouc)

    Leonardo Boff; (Concordia)

    Andrej Božič; (Ljubljana)

    Rémi Brague; Paris; (Paris)

    Veronika Brecelj; Triest

    Luc Brisson; (Paris)

    Franz Brentano; (1838–1917), Marienberg am Rhein

    Roger Brooke; (1878–1940); Pennsylvania

    Bonaventure (San Bonaventura); (1221–1274), Bagnoregio

    Phillip Buckley; (Montreal)

    France Bučar; (Ljubljana)

  • Massimo Cacciari; Venice, (Milan)

    Martin Cajthaml; (Brno)

    John Calvin; (1509–1564), Geneva

    Andrej Capuder; (Ljubljana)

    Anja Cerkvenik

    Tracy Colony; (Berlin)

    Giuliana Conforto; (Rome)

    Ian Copoeru; Cluj

    Henry Corbin; (1903–1978), Paris

    Oliver Cosmus; (1966–2011); (Wuppertal)

    Renato Cristin; Triest

    Luka Culiberg; (Ljubljana)

    Don Cupitt; Lancashire 

  • Urška Čeferin; (Ljubljana)

    Čiril Čoh; (Varaždin)

  • György Dalos; Budapest

    Françoise Dastur; Lyon; (Nice)

    James Dauphine

    Aleš Debeljak; (Ljubljana)

    Jure Detela; (1951–1992), Ljubljana

    Konrad Deitzfelbinger

    Massimo De Carolis, (Salerno)

    Jacques Derrida; (1930–2004), El Biar

    René Descartes; (1596–1650), La Haye en Touraine (now Descartes)

    John Dewey; (1859–1952), New York

    Matthias Dilthey

    Tamara Ditrich; (Ljubljana)

    Mãdãlina Diaconu; Bukarest, (Vienna)

    Donatella Di Cesare, (Rome)

    Wilhelm Dilthey; (1833–1911), Wiesbaden-Biebrich

    Tamara Ditrich; (Quensland)

    Alenka Divjak; (Ljubljana)

    Sašo Dolenc; (Ljubljana)

    Metka Dolenec Šoba; (Ljubljana)

    Felix Duque; (Madrid)

    Enrique  Dussel; (Mendoza)

  • Angelika Ergaver; (Ljubljana)

    Jungel Eberhard; (Magdeburg)

    Susanne Edel; (Frankfurt)

    Edward F. Edinger; (1922–1998), (New York)

    Jonathan Edwards; (1703–1758), New Jersey

    Lester Embree; (Boca Raton)

    Ralph Waldo Emerson; (1803–1882), Boston

    Aleš Erjavec; (Ljubljana)

    Jesús Adrián Escudero; Barcelona

    Mark Ewans; (Swansea)

  • Adriano Fabris; (Pisa)

    Ferdinand Felmann

    Jean-Paul Ferrand

    Maurizio Ferraris; (Turin)

    Marsilio Ficino; (1433–1499), Firence

    Günter Figal; (Tübingen)

    Eugen Fink; (1905–1975), Konstanz

    Matthias Flatscher; (Vienna)

    Pavel Florenski; (1882–1937), Saint Petersburg

    Manfred Frank; (Tubingen)

    Majella Franzmann

    Sigmund Freud; (1856–1642), Příbor, Austria-Hungary (now Czech Republic)

    Reinhard Frieling; (Madeburg)

    Nadja Furlan; (Koper)

  • Galileo Galilei; (1564–1642)

    Umberto Galimberti; (Venezia)

    Carlo Galli; (Bologna)

    Eugenio Garin; (1909–2004); Pisa

    Karl-Markuss Gauss; (Salzburg)

    Maša Gedrih; (Ljubljana)

    Iztok Geister; (Laško)

    Trasibulos G. Georgiades; (1907–1977), Athens

    Bronisław Geremek; (1932–2008), Warsaw Volker Gerhardt; (Berlin)

    Tine Germ; (Ljubljana)

    Dimitri Ginev; (Sofia)

    Marjeta Godler; (Ljubljana)

    Paul Good; Bad Ragaz

    Nataša Golob; (Ljubljana)

    Barbara Gornik; (Koper)

    René Girard; Avignon; (Standford)

    Jean Greisch; Koerich, (Paris)

    Nina Gregorič; (Ljubljana)

    Matejka Grgič; (Ljubljana)

    Jean Grondin; (Montreal)

    Tomaž Grušovnik; (Koper)

    François Guery; (Lyon)

    Stephan Günzel; (Jena)

  • Alois Maria Haas; (Zurich)

    Marjana Harcet; (Ljubljana)

    Maurice-Ruben Hayoun; (Heidelberg)

    Georg Wilhelm Friedrich Hegel; (1770–1831), Stuttgart

    Elfriede Heidegger Petri; Wiesbaden

    Hermann Heidegger; (Freiburg)

    Martin Heidegger; (1889–1976), Meßkirch

    Klaus Held; (Wuppertal)

    Rosita Henry

    Johann Gottfried Herder; (1744–1803), Weimar

    Friedrich-Wilhelm v. Herrmann; (Freiburg)

    Walter Hirsch; (Berlin)

    Shinichi Hisamatsu; (1889–1980), Kyoto

    Meta Hočevar; (Ljubljana)

    Barbara Horvat; (Ljubljana)

    Janez Hofler; (Ljubljana)

    Tine Hribar; (Ljubljana)

    Valentina Hribar Sorčan; (Ljubljana)

    Jože Hrovat; (Ljubljana)

    Wilhelm von Humboldt; (1761–1835), Berlin

    Heinrich Hüni; (Wüppertal)

    Edmund Husserl; (1859–1939), Proßnitz,  Austria-Hungary (now Czech Republic) 

  • Nijaz Ibrulj; Sarajevo, (Sarajevo)

    Julia V. Iribarne; Buenos Aires

    Luce Irigaray

    Ilya Inishev; Moscow

    Rada Iveković; (Zagreb)

  • William James; (1842–1910), Chocorua, New Hampshire

    Christoph Jamme; (Lüneberg)

    Tone Jamnik; (Ljubljana)

    Drago Jančar; (Ljubljana)

    Karl Jaspers; (1883–1969), (Basel)

    A.K. Jensen; (New York)

    Sue Jennings

    Robert Jereb; (Idrija)

    Frane Jerman; (1933–2002), Ljubljana

    Petar Jevremović; Belgrade

    Karen Joisten; (Mainz)

    Hans Jonas; (1903–1993), Monchengladbach

    Irwin Jones

    Boris Jovanović; (Ljubljana)

    Alenka Jovanovski; (Ljubljana)

    Ludvik Jošar; (Bodonci)

    Matej Juh; (Ljubljana)

    Janez Juhant; (Ljubljana)

    Carl Gustav Jung; (1875–1961); Kesswil, Thurgau

    Anton Jurca; (Ljubljana)

    Stanislav Južnič

  • Tamas Kačerauskas; Vilnius

    Valentin Kalan; (Ljubljana)

    Božidar Kante; (Maribor)

    Ivica Kavčič

    Vakhtang Kebuladze; Kyiv

    Julie Kelso

    Guy van Kerckhoven; Bruxelles

    Carool Kersten; (Haelen)

    Marko Kerševan; (Ljubljana)

    Mathieu Kessler

    Adel Theodor Khoury; Tebuin

    Anja Klemenčič

    David Kleinberg Levin

    Branko Klun; (Ljubljana)

    Klemen Klun; (Ljubljana)

    Dietmar Koch; (Tübingen)

    Gorazd Kocijančič; (Ljubljana)

    Muso Kokushi

    David Kolb

    Alenka Kolšek; (1957–2006), Celje

    Dean Komel; (Ljubljana)

    Seta Knop; (Ljubljana)

    Katja Kolšek; (Ljubljana)

    Mario Kopić; (Dubrovnik)

    Ulrich H. J. Kortner; (Hameln)

    Pavel Kouba; (Prague)

    Janko Kos; (Ljubljana)

    Nataša Koselj; (Ljubljana)

    Aleš Košar; (Ljubljana)

    Matjaž Kragelj; (Ljubljana)

    Albin Kralj; (Ljubljana)

    David Krašovec; (Ljubljana)

    Peter Krečič; (Ljubljana)

    Lev Kreft; (Ljubljana)

    Monika Kropej; (Ljubljana)

    Ana Kržišnik; (Ljubljana)

    Harald Wolter von dem Knesebeck; (Bonn)

    Ioanna Kuçuradi; Istanbul

    Mateja Kurir; (Ljubljana)

    Meta Kušar; (Ljubljana)

  • Maja Lavrač; (Ljubljana)

    Matjaž Lazar

    Metka Lebar; (Ljubljana)

    Giovanni Leghissa; Triest, (Turin)

    Harry Lehmann; (Stuttgart)

    G. W. Leibniz; (1646–1716), Leipzig

    Rene Lenz

    Francesco Leoncini; (Venezia)

    Athanasia Glycofrydi Leontsini; Athens

    Eleni Leontsini; Ioannina

    Hans-Ulrich Lessing; (Bochum)

    Ka-wing LEUNG; (Shanghai)

    Emmanuel Levinas; (1906–1995), Kaunas

    Jernej Letnar Černič; (Ljubljana)

    Cene Logar; (1913–1995), Horjul

    Javier Hirose Lopez; (Valladolid)

    Janko Lozar; (Ljubljana)

    Izar Lunaček; (Ljubljana)

  • Mojca Maček; (Ljubljana)

    Ram Adhar Mall; Calcutta, (Jena)

    Katarina Majerhold; (Ljubljana)

    Stefan Majetschak

    Clara Mandolini

    Damjan Mandelc; (Ljubljana)

    Andrei Marga; (Cluj)

    Jean-Luc Marion; (Paris)

    Marko Marinčič; (Ljubljana)

    Alfredo Marini; Rome, (Milan)

    Bence Peter Marosan; Budapest

    Arturo Martone; Naples, (Naples)

    Darija Mavrič; (Ljubljana)

    Glen Mazis

    Johannes Meinhardt; (Schwäbisch Hall)

    Eleazar. M. Meletinski; (1918–2005), Moscou

    Eduardo Mendieta; (New York)

    James Mensch; (Antigonish)

    Carlo Michelstaedter; (1887–1910), Gorizia

    Adam Michnik; Warsaw

    Igor Mikecin; (Osijek)

    Jure Mikuž; (Ljubljana)

    Mira Miladinovič Zalaznik; (Ljubljana)

    Maja Milčinski; (Ljubljana)

    Vlado Milovanović; (Ljubljana)

    Gašper Mithans; (Koper)

    Ana Mizerit; (Ljubljana)

    Anton Mlinar; (Koper)

    Gregor Moder; (Ljubljana)

    Ivan Mohorič; (1888–1980), Ljubljana

    Victor Molchanov; Moscow

    Jurgen Moltmann; (Hamburg)

    Michel de Montaigne; (1535–1592), Saint Michel de Montaigne

    Charles Mopsik; (1956–2003), Paris

    Helena Motoh; (Koper)

    Evanghelos A. Moutsopoulos; Athens

    Jožef Muhovič; (Ljubljana)

    Tarik Muranović; (1958–2008), Zagreb

  • Boštjan Narat; (Ljubljana)

    Eric Sean Nelson; (Lowell)

    Thomas Nenon; (Memphis)

    Bernard Nežmah; (Ljubljana)

    Liangkang Ni; (Guangzhou)

    Cathrin Nielsen; (Frankfurt am Main)

    Martin Nitsche; (Usti nad Labem)

    Friedrich Nietzsche; (1844–1900), Röcken

    Boris A. Novak; (Ljubljana)

    Karel Novotny; (Prague)

  • Teja Oblak; (Ljubljana)

    Drago K. Ocvirk; (Ljubljana)

    Tadashi Ogawa; Ohtsu-Shi

    Leon Olive

    Josip Oslić; (Zagreb)

    Iztok Osojnik; (Ljubljana)

    Monika Osvald; (Ljubljana)

    Aleksander S. Ostan; (Ljubljana)

    Kentarõ Otagiri; Kyoto

    Walter Otto; (1874–1958), Tubingen

  • Žarko Paić; (Zagreb)

    Dušan Pajin; (Belgrade)

    Janko Pajk; (1837–1899), Kaplja vas pri Preboldu

    Željko Pavić; Doboj, (Sarajevo)

    Matej Pavšič; (Ljubljana)

    Snježana Paušek Baždar; (Brčko)

    Primož Pečenko; (Ljubljana)

    Max Pensky

    Mitja Peruš; (Ljubljana)

    Metka Peserl; (Maribor)

    Lidija Petek; (Ljubljana)

    Robert Petkovšek; (Ljubljana)

    Maja Petrović; (Ljubljana)

    Tanja Petrović; (Ljubljana)

    Telmo Pievani; (Milan)

    Miha Pintarič; (Ljubljana)

    Andrej Pinter; (1975–2006), Ljubljana

    Robert M. Pirsig; Minneapolis

    Alexis Philonenko; (Paris)

    Plato (Platon); (427 BC–347 BC), Athens

    Helmuth Plessner; (1892–1985), Wiesbaden

    Plotinus (Plotin); (205–270); Lycopolis

    Dušan Plut; (Ljubljana)

    Marko Pogačnik; (Ljubljana)

    Nike K. Pokorn; (Ljubljana)

    Fabio Polidori; Triest, (Triest)

    Primož Ponikvar; (Ljubljana)

    Damjan Prelovšek; (Ljubljana)

    M. Potrč; (Ljubljana)

    Niko Prijatelj; (1922–2003), Ljubljana

    Jan Princl; (Ljubljana)

    Katarina Predovnik; (Ljubljana)

    Alenka Puhar; (Ljubljana 

  • Francois Raffoul

    Simona Rajšp; (Ljubljana)

    Pavle Rak; (Ljubljana)

    Yvanka B. Raynova; (Sofia)

    Mirko Ramovš; (Ljubljana)

    Giovanni Reale; (Milan)

    Mateja Režek; (Ljubljana)

    Paul Ricoeur; (1913–2005), Paris

    Manfred Riedel; (1936–2009), Heidelberg

    Frithjof Rodi; Pforzheim; (Bochum)

    Richard Rorty; (1931–2007), New York

    Josiah Royce; (1825–1916)

    Jana Rošker; (Ljubljana)

    Pier Aldo Rovatti; Modena, (Triest)

    Mario Ruggenini; (Venice)

    Jean Luc Marion; (Paris)

    Marko Ivan Rupnik; (Gorica)

  • Alexandre Safran; (1910–2006), Geneve

    Alessandro Salice; (Graz)

    Melika Salihbeg Bosnawi; (Sarajevo)

    John Sallis; (Boston)

    Javier San Martin; Madrid

    Friedrich Wilhelm Joseph von Schelling; (1775–1854), Munich

    Friedrich Schleiermacher; (1768–1834), Breslau

    Max Scheler; (1874–1928), Munich

    Gunter Scholtz; (Bochum)

    Dennis J. Schmidt; (Pennsylvania)

    Jessica Schmidt

    Holger Schmid; Olten

    Gershom Scholem; (1879–1982), Jerusalem

    Ingeborg Schüßler; (Ludwigsburg)

    Elisabeth Schüssler Fiorenza; (Cenad)

    Gabrielle Sed Rajna

    Michael Sells; (Chicago)

    Alon Segev; Haifa, (Phoenix)

    Han Shan

    Brane Senegačnik; (Ljubljana)

    Hans Rainer Sepp; Rottenbuch, (Prague)

    Nandini Choudhury Sen; (New Delhi)

    Emanuele Severino; Brescia, (Milan)

    Tatyana Shchyttsova; Minsk

    Robert Simonič; (Ljubljana)

    Carlo Sini; (Milan)

    Sandi Sitar; (Ljubljana)

    Klemen Slabina; (Talinn)

    Svetlana Slabšak; (Ljubljana)

    Petra Slatinšek; ( Ljubljana)

    Vid Snoj; (Ljubljana)

    Vladimir  Solovjov; (1853–1900), Moscow

    Ciril Sorč; (Ljubljana)

    Damjan Sova; (Ljubljana)

    Önay Sözer; Istanbul

    Baruch Spinoza; (1632–1677), Hagg

    Marija Sreš; (Bratonci)

    Marija Stanonik; (Ljubljana)

    Leon Stefanija; (Ljubljana)

    Edith Stein; (1891–1942), Breslau

    Vidosav Stevanović; Kragujevac

    Sivia Stoller; Bleiburg; (Vienna)

    Janez Strehovec; (Ljubljana)

    Anton stres; (Ljubljana)

    Rok Svetlič; (Koper)

  • Boštjan Šaver; (Ljubljana)

    Petar Šegedin; (Zagreb)

    Janez Šenk; (Ljubljana)

    Alen Širca; (Ljubljana)

    Igor Škamperle; (Ljubljana)

    Lenart Škof; (Koper)

    Tomaž Šmid; (Ljubljana)

    Zmago Šmitek; (Ljubljana)

    Gustav Špet; (1879–1937), Kyiv

    Artur Štern; (Ljubljana)

    Sara Štuva; (Ljubljana)

    Danilo Šušter; (Maribor)

  • Michael Taussig; (Sidney)

    Borut Telban; (Ljubljana)

    Barbara Tedlock; (New York)

    Toru Tani; Kyoto

    Charles Taylor; (Montreal)

    Julie Taylor

    László Tengelyi; Budapest, (Wupertall)

    Marija Mojca Terčelj; (Koper)

    Andraž Teršek; (Koper)

    Detlef Thiel; (Heidelberg)

    Carlos Thiebaut

    Henry David Thoreau; (1817–1862), Concord

    Lynn Thorndike; (1882–1965); New York

    Rainer Thurnher; (Innsbruck)

    Miha Tišler; (Ljubljana)

    Ted Toadvine

    Cvetka Toth; (Murska Sobota)

    Gregor Tomc; (Ljubljana)

    Kristina Tomc; (Ljubljana)

    Andrina Tonkli Komel; Ljubljana, (Koper)

    Peter Trawny; (Wuppertal)

  • Ivan Urbančič (Ivo Urbančič); (Ljubljana)

    Andrej Ule; (Ljubljana)

    Marko Uršič; (Ljubljana)

  • Gianni Vattimo; (Turin)

    Teo Vadnjal; (Ljubljana)

    Ivan Vidav; (Opčine pri Trstu)

    France Veber; (1890–1975), Gornja Radgona

    Vesna Velkovrh Bukilica; (Ljubljana)

    Jurij Verč; Triest, (Ljubljana)

    Tomaž Verdev; (Ljubljana)

    Helmuth Vetter; Bratislava

    Boris Vezjak; (Maribor)

    Giambattista Vico; (1668–1744), Naples

    Živa Vidic Licul; (Ljubljana)

    Tomo Virk; (Ljubljana)

    Ugo Vlaisavljević; (Sarajevo)

    Matija Vlačić; (1520–1575), Labin

    Janez Vodičar; (Ljubljana)

    Aleš Vodopivec; (Ljubljana)

    Ariana Volarič; (Ljubljana)

    Ugo Volli; (Turin)

    Franco Volpi; (1952–2009), Padova

    Urban Vovk; (Ljubljana)

    Janez Vrečko; (Ljubljana)

  • Bernhard Waldenfels; (Bochum)

    Wen-Sheng Wang; Taipei

    Jörg Wernecke; (Augsburg)

    Alfred North Whitehead; (1853–1900); London

    Andrzej Wierciński; Bialystok, (Freiburg)

    Walter Wili; (1900–1975), Bern

    Jason Wirth

    Mirko Wischke; (Halle/S.)

    Augustinus Karl Wucherer; (Vienna)

    Ludwig Wittgenstein; (1889–1951), Vienna, Austria-Hungary (now Austria)

  • Xu Xiaoyue

  • Ichiro Yamaguchi; Tokyo

    Frances A. Yates; (1899–1981); London

    Ersin Yildiz; (Istanbul)

    Hamid Reza Yousefi; (Teheran)

    YU Chung-Chi; Taipei

    Xin YU; (Guangzhou)

  • Dan Zahavi; (Copenhagen)

    Vinko Zalar; (Ljubljana)

    Jasmina Založnik; (Ljubljana)

    Anja Zalta; (Ljubljana)

    Wei Zhang, (Guangzhou)

    Franci Zore; (Ljubljana)

    Pietro Zovatto; (Trieste)

    Jure Zupan; (Ljubljana)

  • Bojan Žalec; (Ljubljana)

    Tamma Žbontar; (Ljubljana)

    Slavoj Žižek; (Ljubljana)

Revije

P Phainomena

revija za fenomenologijo in hermenevtiko

www.phainomena.com

VEČ…

P Poligrafi 

četrtletna revija za religiologijo, mitologijo in filozofijo

www.poligrafi.si

VEČ…

Knjige

B Umetnost in forma

Uredila: Stefan Majetschak, Jožef Muhovič

Izdal: Raziskovalni inštitut Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani in Inštitut Nove revije – Zavod za humanistiko

Leto izida: 2007

VEČ…

B Obrazi Evrope

Evropa, svet in humanost v 21. stoletju dialog v kulturi – dialog med kulturami zbornik mednarodne konference

Uredila: Dean Komel in Mira Miladinović Zalaznik

Izdal: Inštitut nove revije – Zavod za humanistiko

Leto izida: 2008

VEČ…

B Saga o Kirialaxu

Alenka Divjak

Študija o srednjeveški islandski romanci

Izdal: Inštitut Nove revije – Zavod za humanistiko

Leto izida: 2008

VEČ…

B Kirialax Saga

Alenka Divjak

Izdal: Inštitut Nove revije – Zavod za humanistiko

Leto izida: 2009

VEČ…

B Kemometrija

in obdelava eksperimentalnih podatkov

Jure Zupan

Strokovna recenzija: prof. dr. Darinka Brodnjak Vončina, prof. dr. Marjan Veber

Izdal: Kemijski inštitut, Ljubljana, in Inštitut Nove revije – Zavod za humanistiko

Leto izida: 2009

VEČ…

B Cenzurirano

Zgodovina cenzure na Slovenskem od 19. stoletja do danes

Uredila: dr. Mateja Režek

Recenzenta: prof. dr. Peter Vodopivec, prof. dr. Igor Grdina

Izdal: Inštitut Nove revije – Zavod za humanistiko

Leto izida: 2010

VEČ…

B Slovenski zgodovinski atlas

Uredila: Drago Bajt in Marko Vidic

Izdal: Založba Nova revija, Inštitut Nove revije – Zavod za humanistiko, Inštitut Karantanija

Leto izida: 2011

VEČ…

B Evropska Slovenija

Uredili in uvodno besedo zapisali:  Matej Avbelj, Gašper Dovžan, Jernej Letnar Černič, Miha Movrin

Izdal: Inštitut Karantanija, Ljubljana

Založnik: Inštitut Nove revije – Zavod za humanistiko

Leto izida: 2013

VEČ…

B Družinska kronika

Uredila:  Nina Grafenauer Hafner s sodelovanjem Nika Grafenauerja

Izdal: Inštitut Nove revija – Zavod za humanistiko

Leto izida: 2013

VEČ…

B Novi razred

Analiza komunističnega sistema

Avtor: Milovan Đilas

Prevedel: Niki Neubauer

Uvodna beseda: dr. Bernard Nežmah

Izdajatelj: Inštitut Karantanija

Založnik: Inštitut Nove revije – Zavod za humanistiko

Leto izida: 2014

VEČ…

B Konkurenca in podjetništvo

Avtor: Israel M. Kirzner

Prevedel: Mitja Steinbacher

Izdajatelj: Inštitut Karantanija

Založnik: Inštitut Nove revije – Zavod za humanistiko

Leto izida: 2014

VEČ…

B Pravni temelji prostih trgov

Avtorji prispevkov:  Norman Barry, David Camphell, Stephen F. Copp, Richard A. Epstein, Samuel Gregg, Peter T. Leeson, Julian Morris, Anthony Ogusin in Cento Veljanovski

Prevedel: Niki Neubauer

Uredil: Stephen F. Copp

Izdajatelj: Inštitut Karantanija

Založnik: Inštitut Nove revije – Zavod za humanistiko

Leto izida: 2014

VEČ…

B Nova politična znanost

Avtor: Eric Voegelin

Prevedel: Niki Neubauer

Predgovor: 1987: Dante Germino

Izdajatelj: Inštitut Karantanija

Založnik: Inštitut Nove revije – Zavod za humanistiko

Leto izida: 2013

VEČ…

B Ustava za svobodo

Avtor: Friedrich A. Hayek

Spremna beseda: Bernard Brščič

Izdajatelj: Inštitut Karantanija

Založnik: Inštitut Nove revije – Zavod za humanistiko

Leto izida: 2012

VEČ…

B Moč idej

Avtor: Richard M. Weaver

Prevedel: Niki Neubauer

Izdajatelj: Inštitut Karantanija

Založnik: Inštitut Nove revije – Zavod za humanistiko

Leto izida: 2013

VEČ…

Mediji

4. 7. 2014: Bernard Nežmah o knjigi Milovana Đilasa Novi razred
20. 3. 2014:  Izgubljeno in najdeno s prevodom, Panoptikum, moderator: Boštjan Narat, sodelujoči: Ana Duša, Štefan Vevar, Tina Mahkota in Dean Komel.
27. 2. 2014: Dean Komel v oddaji Osmi dan
7. 11. 2013: Dean Komel v Il Piccolo
20. 2. 2013: Pogovor v oddaji Arsov forum, Radio Slovenija 3. Vloga in pomen humanistike v današnji družbi. Sodelujoči: Dean Komel, Katja Perat, Marko Marinčič.
6. 6. 2013: Pogovor v oddaji Pogledi Slovenije, TV Slovenija1, Sojenju Janezu Janši v zadevi Patria. Sodelujoči: Dean Komel, Mitja Čander, Bojan Dobovšek, Simona Toplak, Aleksander Čeferin, Klemen Jaklič, Rajko Pirnat.
8. 5. 2013: Pogovor v oddaji Odprti termin za kulturo, Radio študent. Sodelujoči: Rajko Muršič, Dean Komel, Tjaša Pureber, Lana Zdravković, Matej Rudolf.
16. 4. 2013: Pučnikovi dnevi 2013, 3. razprava: O aktualnosti politične in socialne misli dr. Jožeta Pučnika, modeira Alenka Puhar, sodeloval Dean Komel
18. 1. 2012:  Ali veste, kdaj in kje na ozemlju današnje Slovenije so se naselili prvi Slovani?
3. 9. 2012: Dean Komel: Nekaj kratkih napotil za uporabo humanistike in družboslovja
29. 11. 2012: Titova Jugoslavija kot diplomatski izziv 20. stoletja, na predavanju sodelovala Mateja Režek
23. 11. 2011: O Slovenskem zgodovinskem atlasu
24. 10. 2011: Zgodovina pod kamnom na ovinku
17. 10. 2011: Ali veste, kdo in kdaj je oblegal Maribor?
27. 9. 2011: Ali veste, kdo in kdaj je oblegal Maribor?
1. 9. 2011: Predstavitev Slovenskega zgodovinskega atlasa
29. 8. 2011:  Slovenci premalo poznamo lastno zgodovino, a smo nanjo lahko ponosni
29. 8. 2011:  Slovenski zgodovinski atlas: eden naših največjih založniških in znanstvenih projektov vseh časov
29. 8. 2011: 20-letnica države je skrajni čas, da dobimo prvi slovenski zgodovinski atlas
 23. 8. 2011:  V torek, 23. avgusta, predstavitev Slovenskega zgodovinskega atlasa
22. 8. 2011:  Politiki prirejajo zgodovino
7. 6. 2011:  Podobe znanja: Dr. Dean Komel
5. 5. 2011:  Kritična humanost na stičišču zahodnjaške filozofije in budizma
13. 9. 2011: Slovenski zgodovinski atlas v Studiu City, prispevek Špele Kožar v rubriki Knigga
8. 9. 2011: Podatki o prodaji so odlični, pogovor s Tomažem Zalaznikom
1. 9. 2011: Slovenski zgodovinski atlas
1. 9. 2011: Slovensku zgodovinski atlas, Bernard Nežmah v Mladini
1. 9. 2011: Izšel je prvi slovenski zgodovinski atlas
1. 9. 2011: Slovenski zgodovinski atlas
24. 8. 2011: Usluga slovenski naciji in državi
23. 8. 2011: Slovenski zgodovinski atlas v Modrijanovi knjigarni
29. 7. 2011: Prvi slovenski zgodovinski atlas
25. 6. 2011: Končno: referenčni Zgodovinski atlas Slovenije 
27. 5. 2011: Slovenski zgodovinski atlas
29. 3. 2011: Prof. dr. Tadashi Ogawa: THE TRANS-SUBJECTIVE CREATION OF POETIC ATMOSFERE – predavanje, Oddelek za filozofijo Filozofske fakultete in Inštitut Nove revije
23. 8. 2011: Medprostori, o konferenci Evropa, svet in humanost v 21. stoletju v refleksu Andreja Božiča
5. 12. 2011: Cenzurirano, Zgodovina cenzure na Slovenskem od 19. stoletja do danes, zbornik uredila Mateja Režek
17. 2. 2010: Zupanova knjiga Kemometrija prinaša nove znanstvene izraze v slovenščini 
17. 2. 2010: Predstavitev knjige Kemometrija na Kemijskem inštitutu v Ljubljani
22. 2. 2010: Nova knjiga Kemometrija 
15. 9. 2010: Mateja Režek: Med resničnostjo in iluzijo, Blog knjižnice Inštituta za novejšo zgodovino
26. 11. 2010: Cenzurirano
10. 11. 2010: Inštitut Nove revije – okrogla
20. 10. 2010: Razprava “Konec zahoda?”, Slovenska matica
22. 10. 2009: Izziv odpora, uvod Deana Komela, Slovenska matica
5. 11. 2009: Ustava tudi kot odgovor na izzive družbe, Inštitut dr. Jožeta Pučnika, sodeloval Dean Komel
10. 4. 2008: Po duhovni plati do prihodnosti Evrope, mednarodna konferenca Evropa, svet in humanost v 21. stoletju
9. 4. 2008: Jutri otvoritev mednarodne konference Evropa, svet in humansot v 21. stoletju
1. 12. 2008: Kje so meje EU?, Inštitut dr. Jožeta Pučnika, sodeloval Dean Komel
14. 11. 2008: Pred svetovnim dnevom filozofije: kakšno težo ima veda?, sodeloval Dean Komel
5. 10. 2007: Tiskovna konferenca ob izidu zbornika Umetnost in forma
17. 11. 2006: Evropa kot filozofski pojem, o konferenci Evropa, svet in humanost v 21. stoletju v članku Jaše Drnovška

 

 


Check Our Feed