NOVO

Ludwig von Mises

Življenje in delo

Eamonn Butler

> PODROBNO

O inštitutu

PREAMBULA, POSLANSTVO, STRATEGIJA IN VIZIJA INR

Inštitut Nove revije, zavod za humanistiko/Institut of Nova revija for Humanities was established in 2006. It is privat non-profit research organization, whose main activity is researching and publishing books and journals. Since 2006 it has published several scientific books in Slovenian and English language and important work of Slovenski zgodovinski atlas (Slovenian national historic atlas). Within the Institute it has also been organized several international scientific meetings and conferences in the fields of the humanities. The main activity targets of Institute are interdisciplinary researches in the fields of historiography, philosophy, religiology, anthropology, ethnology, history of art, history of literature, aesthetics, ethics, theory of culture, humanisties methodology, theory of social sciences, lexicography, theory and criticism and humanisties views on media, architecture, cognitive sciences, ecology. Initiation of graduate students of the humanities into research and editorial activities and application of humanisties knowledge into university educational programmes are also one of our main tasks.

PREAMBULA

Slovenija se nahaja na geostrateško zelo pomembnem območju, na najsevernejši obali Sredozemlja, že globoko v Srednjeevropskem prostoru, na sredi Zahoda in Vzhoda Evrope. Je stičišče vseh evropskih ljudstev, slovanskega, romanskega, germanskega in ugro-finskega izvora, pretežno katoliške veroizpovedi, vendar s pomembnimi koreninami v protestantizmu ter z nenehnimi kulturnimi, političnimi ter gospodarskimi stiki povezana s pravoslavnim svetom, zgodovinsko pa ji ni tuje niti (vsaj balkansko) islamsko izročilo. Kot najzahodnejša slovanska država bi lahko na podlagi svojih zgodovinskih in sodobnih izkušenj odigrala pomembno vlogo povezovalca med državami, kulturami, religijami, civilizacijami, zlasti na prostoru Jugovzhodne in Vzhodne Evrope ter Sredozemlja.

Za dosego tega cilja pa ne bodo potrebni le visokotehnološki izdelki, ki jih v konkurenci s precej večjimi in tradicionalno tehnološko bolje podkovanimi državami Slovenija ne bo mogla izdelati v takih količinah, namenu in kakovosti, da bi lahko izpolnila ta pričakovanja, temveč zlasti na podlagi nudenja raznovrstnih storitev, med katerimi lahko prav humanistične znanosti predstavljajo konkurenčno prednost, kot npr. v destinacijskem turizmu naravne in kulturne dediščine.

POSLANSTVO

Humanistika, ki jo bo gojil INR, bo na interdisciplinarni pristop do družbe, kulture in okolja stopala ob bok sodobnim svetovnim metodološkim, teoretičnim in aplikativnim usmeritvam. Velik pomen bo posvečen obravnavam kulturne (in naravne) dediščine, predvsem kako narediti razvidno dejavno vlogo dediščine, izročila, kulturnega prenosa v današnjosti, ki jo opredeljujejo predvsem ekonomistično-politični in tehnološko-informacijski dejavniki. Zgodovinske okoliščine in naravno/geografsko okolje je namreč dano kot svet razvijanja sedanjih in prihodnjih življenjskih možnosti v najširšem smislu, zato so študije o ekonomskih vidikih dediščine z aplikacijo na sodobne družbeno-ekonomske procese z uporabo tehnologij, ekologije, kulturnega  turizma, zdravstva, šolstva, še kako aktualne in jih je potrebno vnesti v vse stopnje izobraževalnega sistema, ob tem pa postaviti načelo ekonomije kvalitete namesto ekonomije kvantitete.

 

STRATEGIJA

Strateški cilji:

> Postati odlična in prepoznavna humanistična in družboslovna raziskovalna ustanova v Slovenskem in mednarodnem prostoru.

> Vzpostaviti učinkovite oblike sodelovanja in povezovanja s sorodnimi ustanovami po svetu.

> Postati referenčna ustanova za prenos humanističnih znanj in vrednot v gospodarstvo in visokošolske izobraževalne procese.

> Zagotoviti povezovanje založniške dejavnosti na področju humanistike ter promocije humanistike, razvijati raziskovalne teorije, metodologije ter empirična raziskovanja na področju humanistike in družboslovja.

> Dosegati ustrezne in primerljive finančne ter materialne pogoje za raziskovalno delo.

 

VREDNOTE

INR si prizadeva za svojo širšo družbeno in mednarodno uveljavitev, svoje delovanje pa utemeljuje na naslednjih temeljnih vrednotah:

> kakovost in raziskovalna odličnost,

> raziskovalna in ustvarjalna svoboda ter razvijanje civilizacijskih pridobitev humanizma,

> avtonomija v odnosu do države, političnih strank, korporacij in verskih skupnosti,

> sodelovanje v domačem in mednarodnem akademskem in širšem družbenem prostoru,

> etični in odgovorni odnos do sveta ter kakovostnega trajnostnega razvoja.

 

VIZIJA

Postati v svetovnem merilu odlična in prepoznavna humanistična in družboslovna raziskovalna ustanova, ki ustvarjalno prispeva h kakovosti življenja. Kot raziskovalna ustanova bo predstavljala forum, na katerem se bodo v medkulturnem dialogu pretakale inovacije iz raziskovalne sfere v družbeno, kulturno in gospodarsko življenje, pobude iz okolja pa bodo smernice za nadaljnje delo.

Aktivnosti

POGLAVITNE AKTIVNOSTI

> Povezovanje raziskovalne in založniške dejavnosti na področju humanistike.

> Raziskovalno sodelovanje med humanističnimi inštitucijami v slovenskem in mednarodnem prostoru.

> Promocija humanistike ter naravne in kulturne dediščine v slovenskem in mednarodnem okolju.

> Prirejanje znanstvenih in strokovnih posvetov o razumevanju smisla humanosti danes ter o položaju in vlogi humanističnih ved.

> Interdisciplinarne in specialne raziskave na področjih zgodovinopisja, filozofije, religiologije, antropologije, etnologije, umetnostne zgodovine, estetike, slovenistike, literarne zgodovine, leksikografije, teorije in kritike ter humanističnih vidikov teorije znanosti, prava, sociologije, politologije, etike, okolja, zgodovine in teorije medijev, arhitekture, kognitivnih znanosti, ekologije.

> Znanstvena in strokovna priprava izdaj temeljnih humanističnih del.

> Vključevanje diplomantov humanistike v raziskovalno in strokovno delo.

> Aplikacija humanističnih znanj v visokošolske izobraževalne procese in gospodarstvo.

 

Ciljne projekcije raziskav

1.

Razviti interdiciplinarno raziskovanje na področju humanistike, ki vključuje:

a) oceno sistemskega stanja humanistike v slovenskem in mednarodnem okviru,

b)  razvitje ključnih perspektiv humanistike upoštevajoč možnosti razvoja Slovenije v naslednjem desetletju,

c) okrepiti promocijo humanistike v slovenskem in mednarodnem okviru;

2.

Izdelati nove metodološke pristope na področju humanistike izhajajoč iz načel interdisciplinarnosti, medinstitucionalnosti in aplikativnosti. Ti novi metodološki pristopi so potrebni zaradi kompleksnosti obravnavanih tem, ki imajo za cilj:

a) podati temeljne raziskave na področju filozofije, posebej kar zadeva premislek razmerja med zgodovino in sodobnostjo, kulturo in znanostjo, politiko in etiko in so zajemajoči horizont humanizacije;

b) v tem pogledu je nadaljnji cilj  raziskav določitev komplementarnosti slovenskega kulturnega in nacionalnega razvoja ter evropskega zgodovinskega horizonta;

c) ker evropski zgodovinski horizont nosi teleologija življenjskih smotrov, ga je možno proučevati  v povezavah njegovih ključnih toposov, ki zadevajo: filozofijo, zgodovino, znanost, kulturo, umetnost,  literaturo, religijo, politiko, ideologijo, socialnost.

3.

Specialni raziskovalni cilji:

a) filozofska refleksija razmerja med humanistiko in smislom sodobne humanosti;

b) določitev  ključnih kriterijev vrednotenja umetnosti;

c) raziskave slovenske zgodovine s posebnim ozirom na vplive ideologij;

d) literarnoteoretska opredelitev statusa starejše in novejše slovenske književnosti v evropskem literarnem kontekstu;

e) obravnava kulturne ustvarjalnosti v medijih ter sprejemanje kulture in humanistike v multikulturni družbi.

4.

Aplikativni cilj programa je prenos znanj in dobrih praks v gospodarstvo ter mednarodne razvojne projekte (npr. gospodarski pomen kulturne dediščine),  izdaja vrste avtorskih in prevodnih publikacij ter organiziranje domačih in mednarodnih simpozijev, ki bodo namenjeni obravnavi programskih tematik. Ker sta dve doslej organizirani mednarodni konferenci na temo »Evropa svet in humanost v 21. st.« naleteli na široko odmevnost v strokovni in drugi javnosti načrtujemo v naslednjem obdobju še več tovrstnih konferenc o etičnih in kulturnih vprašanjih humanosti v dobi globalizacije.

Raziskovalci

Biografije

Tina Bilban

Tina Bilban

Raziskovalka

Tina Bilban je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomirala iz filozofije in primerjalne književnosti z literarno teorijo ter doktorirala iz literarnih ved (mentor prof. Tomo Virk).

BIOGRAFIJA

BIBLIOGRAFIJA

Andrej Božič

Andrej Božič

Raziskovalec

Andrej Božič (rojen leta 1980 v Ljubljani), univ. dipl. filozof in literarni komparativist, mladi raziskovalec na Inštitutu Nove revije, zavodu za humanistiko, podiplomski študent primerjalne književnosti in literarne teorije.

BIOGRAFIJA

BIBLIOGRAFIJA

Darko Darovec

Darko Darovec

Raziskovalec

Darko Darovec je leta 1998 doktoriral z doktorsko disertacijo z naslovom ‘Gospodarstvo severozahodne Istre v obdobju zatona Beneške republike (16.–18. stoletje) v luči delovanja zastavljalnic “Monte di Pietà” v Kopru in Piranu’ in bil promoviran v doktorja znanosti za področje zgodovinskih ved.

BIOGRAFIJA

BIBLIOGRAFIJA

Alenka Divjak

Alenka Divjak

Raziskovalka
Angelika Ergaver

Angelika Ergaver

Raziskovalka

Rojena 10. oktobra 1986 v Šempetru pri Gorici. Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je študirala zgodovino in hrvaški, srbski in makedonski jezik s književnostmi.

BIOGRAFIJA

BIBLIOGRAFIJA

Barbara Jaki

Barbara Jaki

Raziskovalka
Jernej Kaluža

Jernej Kaluža

Raziskovalec

Jernej Kaluža je podiplomski študent na oddelku za filozofijo na ljubljanski Filozofski fakulteti, kjer pod mentorstvom Eve D.

BIOGRAFIJA

BIBLIOGRAFIJA

Dean Komel

Dean Komel

Raziskovalec

Dean Komel je na Filozofski fakulteti v Ljubljani študiral filozofijo in primerjalno književnost; po študiju na univerzi v Bochumu je leta 1995 doktoriral na temo hermenevtične kritike antropologistične orientacije v sodobni filozofiji.

BIOGRAFIJA

BIBLIOGRAFIJA

Milček Komelj

Milček Komelj

Raziskovalec
Jernej Letnar Černič

Jernej Letnar Černič

Raziskovalec

Jernej Letnar Černič je docent za pravo človekovih pravic na Fakulteti za državne in evropske študije in Evropski pravni fakulteti. Doktoriral je iz prava človekovih pravic na Univerzi v Aberdeenu, Škotska, Združeno kraljestvo.

BIOGRAFIJA

BIBLIOGRAFIJA

Jožef Muhovič

Jožef Muhovič

Raziskovalec
Bernard Nežmah

Bernard Nežmah

Raziskovalec

Rojen 4. 1. 1961 v Ljubljani. Tu diplomiral iz primerjalne književnosti in sociologije, se izpopolnjeval na podiplomskem študiju lingvistike v Goeteborgu na Švedskem, magistriral in doktoriral iz sociologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

BIOGRAFIJA

BIBLIOGRAFIJA

Mateja Režek

Mateja Režek

Raziskovalka

Mateja Režek, dr. zgodovine, višja znanstvena sodelavka. Leta 1994 je diplomirala na oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in se zatem kot mlada raziskovalka zaposlila na Inštitutu za novejšo zgodovino.

BIOGRAFIJA

BIBLIOGRAFIJA

Branko Senegačnik

Branko Senegačnik

Raziskovalec
Vid Snoj

Vid Snoj

Raziskovalec

Diplomiral je iz primerjalne književnosti in literarne teorije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Leta 1993 je postal asistent na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo.

BIOGRAFIJA

BIBLIOGRAFIJA

Andrina Tonkli Komel

Andrina Tonkli Komel

Raziskovalka

Andrina Tonkli Komel je diplomirala na Filozofski fakulteti iz filozofije in primerjalne književnosti. Po študijskem izpopolnjevanju na univerzah na Dunaju in Univerzi v Bochumu je leta 1995 doktorirala na temo “Filozofija kot stroga  znanost.

BIOGRAFIJA

BIBLIOGRAFIJA

Jurij Verč

Jurij Verč

Raziskovalec

Leta 2008 je diplomiral na Oddelku za filozofijo in Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo z odliko (naslov skupne diplomske naloge: Literatura kot polje meta-etike, mentorja: red. prof. dr. Dean Komel in red. prof. dr. Tomo Virk) in pridobil naziv profesor filozofije in univerzitetni diplomirani literarni komparativist.

BIOGRAFIJA

BIBLIOGRAFIJA

Partnerji in sponzorji

Inštitut Nove revije – Zavod za humanistiko skupaj s sponzorji in partnerji pripravlja projekt Slovenske zgodbe – zgodbe v gibanju, ki je začetni projekt Atlasa naravne in kulturne dediščine.

 

Partnerji in sponzorji tega projekta so:

 

Telekom Slovenije d.d.

Telekom Slovenije d.d.

Povezava na Telekom Slovenije d.d.

 

 

Prvi faktor d.o.o.

Prvi faktor d.o.o.

Povezava na Prvi faktor d.o.o.

Programske zasnove

1. V Sloveniji, pa tudi širše v svetu, manjka raziskovalno-razvojnih centrov za humanistiko; okviri univerz in obstoječih, na njih vezanih kompleksov bolj onemogočajo, kot omogočajo ustvarjalne interdisciplinarne pobude. Brez njih pa bo humanistika dejansko postala cokla razvoja. Tu je potrebno spremeniti način standardne obravnave humanistike pri samih predlogih tematskega in metodičnega odpiranja pri vseh dejavnostih v domačem in mednarodnem prostoru. Humanistika ni stvar preteklosti, marveč v sedanji stvarnosti preustvarja izročilo preteklosti  v sporočilo prihodnosti.

2. Pomembno je pri tem celovito zajeti usmeritve v raziskovalnem, publicističnem in organizacijskem pogledu: lahko jih opredelimo kot kulturnozgodovinske, multi- in interkulturne, meddisciplinarne, medinstitucionalne in promotivne usmeritve, važna pa so predvsempresečišča … Tu se nam ponuja največ priložnosti, kar kažejo tudi pretekle izkušnje.

3. Zelo pomembno je vnesti rezultate dosedanjega dela INR v prihodnje dejavnosti, upoštevajoč spremenjene kulturne, politične, raziskovalne, akademske, medijske okoliščine in jih pri tem tudi kot tako spremenjene opredeliti.

4.geografskem razsežjudelovanja in sodelovanja je potrebno intenziviranje formalnega in vsebinskega povezovanja s sorodnimi ustanovami v Sloveniji, Evropi in po svetu, z usmeritvijo v Sredozemlje, Jugovzhodno in Vzhodno Evropo ter tam, kjer je sodelovanje že utečeno, konkretizirano in se ga lahko nadgradi; najboljše možnosti se kažejo v sodelovanju z institucijami v Pragi, Benetkah, Pisi, Berlinu, Barceloni, Moskvi, Warwicku, Kopenhagnu, Londonu, Lisboni, Marseillu, Dunaju, Ankari, Famagusti, Izmirju, Atenah, Sofiji, Cluju, Vilnusu, Varšavi, Zagrebu, Pulju, Reki, Splitu, Zadru, Sarajevu, Beogradu, Skopju, Prištini, zunaj Evrope pa predvsem Guanghzou, Shangai, Taipei, Kyoto, Chicago.

5. Potrebno je opredeliti tematske horizonte, znotraj katerih bo INR nastopal v slovenskem in mednarodnem prostoru, to so problem »svobode«, »vloga humanistike v družbi«, »gospodarski pomen kulturne dediščine«, »jezik in humanost«, »identitete« itd. V ta namen opredeliti možnosti organiziranj okroglih miz, tribun, medijskih dogodkov, konferenc, tiskanih publikacij; na nekaterih področjih bo dovolj nadgraditi že opravljeno, drugje pa je potreben preboj (»kategorija«, ki jo bomo sicer pogosteje uporabljali).

6. Glede metodološkega vidika lahko na splošno ugotovimo, da je v slovenskem  prostoru premalo upoštevan, kar je lahko tudi posledica premajhne interdisciplinarne naravnanosti humanističnih strok – da ne prihaja do soočenja in srečevanja metodologij. Na ta vprašanja se bomo orientirali tudi v revijalnih in knjižnih izdajah INR, za kar se bo izdelal poseben program. Ta vidik je zelo pomemben pri pripravi predlogov projektov.

7. Vključevanje mladih raziskovalcev v raziskovalno in organizacijsko delo (priprava znanstvenih in strokovnih srečanj, publikacij, spletnih aplikacij, programov) je lahko tudi ena od programskih usmeritev, saj so glede tega številne humanistične inštitucije »brezbrižne« in ne poznajo tovrstne »rasti« in »dodane vrednosti« v raziskovalnem, razvojnem in izobraževalnem pogledu osebnostne in izkustvene rasti mladih generacij.

Raziskovalni programi

Raziskovalni program:
1. Humanistika in smisel v vidikih zgodovinskosti in sodobnosti (2006–2020)

Program je interdisciplinaren in povezuje raziskovalce na znanstvenem polju humanistike in deloma družboslovja. Ker je program naravnan interdisciplinarno, so podlaga raziskovanja najprej metodološki pristopi, ki jih pri svojem delu uveljavljajo posamezne humanistične vede (filozofske, zgodovinopisne, družbeno-kritične, umetnostno-zgodovinske, umetnostno-teoretske, kulturološke, filološke, znanstveno-teoretske, literarnoteoretske, pedagoške). Enotni in povezujoči vidik tvori hermenevtična metodologija kot osnova humanističnega raziskovanja sploh. V dosedanjem poteku programa je bil že obravnavan ta enotni interdisciplinarni metodološki vidik. Člani raziskovalne skupne so tudi prispevali znanstvene članke v mednarodnih publikacijah, ki obravnavajo metodološke probleme humanističnih ved in se udeležujejo mednarodnih posvetov na to temo (prim. izbrano bibliografijo najpomembnejših dosežkov članov skupine).

Prav meddisciplinarni in medinstitucionlni okvir naj bi vzpodbujal nove metodološke  pristope v posameznih humanističnih vedah, hkrati pa naj bi se znotraj njega odprla tudi nova problemska področja. To lahko tudi omogoči, da se na novo opredeli raziskovalne kriterije znanstvenosti in aplikativnosti humanistike nasploh.

(podrobnejša zasnova programa v predlogu programa ARRS)

Specialni programi:
1. Medkulturni dialog: Evropa, svet in humanost v 21. st. – dialog kultur – kultura v dialogu

Če naj vzpostavljanje interkulturnega pogovora bistveno prispeva k oblikovanju prihodnje evropske družbe in k s tem povezanim političnim odločitvam, potem je potrebno, da ta razgovor odpiramo predvsem v teh elementarnih okvirih, ki so ga zgodovinsko omogočili, ki pa so ravno kot zgodovinske možnosti postali problematični. Evropa se zato ne more enostavno sprijazniti s procesom globalizacije sveta, marveč mora najti odgovore nanj, predvsem ko je v igri odgovornost do humanosti, s katero povezujemo naše razumevanje „kulture“. V tem  nemara tudi zajet ključni smisel pogovora v kulturi kakor tudi pogovora med kulturami danes.

Posamezne teme:

– sporazumevanje in srečevanje v kulturi in med kulturami kot poseben evropski izziv,

– zgodovinskost kot »identiteta« Evrope,

– filozofske predpostavke evropskega samopremisleka,

– prostori umetnosti kot mesta evropskega srečevanja,

– govorica literature in evropski pogovor,

– krščanstvo in Evropa; Evropa spričo dialoga med religijami,

– skupni etos in etika individualnosti,

– Evropa med lastnim in tujim: geopolitične meje in razmejevanja,

– različnost kultur: moč ali nemoč Evrope?

– globalizacija in sprememba dojemanja smisla kulture,

– Evropa kot družba znanja: odgovor na globalizacijo?

– medkulturno sporazumevanje in prihodnost skupne evropske politike.

2. Kriza svobode

Razumevanje svobode osrednji problem, ki se javlja v razmerah današnje splošne družbene krize: ne le, da se vse izraziteje kažejo tendence po njenem omejevanju, marveč se predvsem pozabljajo same podlage, na katere postavljamo naša pojmovanja svobode. Tranzicijski čas po »koncu ideologij« zaznamujejo najrazličnejše družbene demagogije, kapitalske manipulacije, socialni pritiski in vrednostna indiferenca, ko se pod plaščem zagotovljene svobode vseh ne more prikriti negotovosti svobode vsakogar. Kaj pogojuje to negotovost, je vprašanje, na katerega bodo skušali odgovoriti prispevki na konferenci.

Tematski sklopi, ki bodo posebej obravnavani:

– filozofski vidiki krize svobode danes;

– družbenoekonomska kriza in kriznost humanosti;

– svoboda individualnosti in družbena svoboda;

– svoboda skozi zgodovinska, religiozna in kulturna pojmovanja;

– medijska svoboda v primežu politike in kapitala;

– civilna družba in svoboda javne besede;

– pravo in kriza inštitucije človekovih pravic;

– svoboda kot element politične odgovornosti;

– izobraževalne reforme in avtonomija univerze;

– umetniško ustvarjanje kot prostor svobode;

– ekonomistično pogojevanje znanstvenega raziskovanja;

– ekologija in ekonomija v razkoraku svobode.

 

3. Kulturna in naravna dediščina

 

4. Raziskovalno sodelovanje med humanističnimi ustanovami v slovenskem in mednarodnem prostoru

 

Znanstveno in organizacijsko sodelovanje je že vzpostavljeno med naslednjimi inštitucijami:

 

V SLOVENIJI:

– Univerza v Ljubljani

– Univerza v Mariboru

– Univerza na Primorskem

– Univerza v Novi Gorici

– Akademija za likovno umetnost Univerze v Ljubljani

– Teološka fakulteta v Ljubljani

– Znanstveno-raziskovalno središče Univerze na Primorskem

– Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem

– Inštitut za novejšo zgodovino

– Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru

– Narodna galerija v Ljubljani

– Slovenska akademija znanosti in umetnosti

– Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti

– Inštitut za humanistične študije, Ljubljana

– Založba Studia Humanitatis

– Založba Slovenska matica

 

MEDNARODNO:

– Univerza Boca Raton, ZDA

– Univerza v Chicagu, ZDA

– University of London

– Univerza v Wuppertalu

– Univerza v Bochumu

– Univerza v Freiburgu

– Visoka šola za umetnost v Kasslu

– Univerza na Dunaju

– Univerza v Insbrücku

– Univerza Sorbona, Pariz

– Université d’Aix Marseille

– Univerza v Benetkah

– Univerza v Udinah

– Univerza v Milanu

– Univerza Sapienza v Rimu

– Univerza v Trstu

– Universidad Nacional de Educación a Distancia v Madridu

– Avtonomna univerza v Barceloni

– Univerza v Lisboni

– Research Center for Communication and Culture – Catholic University of Portugal – Lisbon

– National and Kapodistrian University – Athens

– Eastern Mediterranean University – Famagusta

– Institute of Language and Communication Studies – Izmir

– Univerza v Cluju

– Univerza v Pragi

– Institute of Philosophy and Sociology / Polish Academy of Sciences – Warsaw

– National Research University – Higher School of Economics – Moscow

– Humanistična fakulteta Moskovske univerze

– Univerza v Kijevu

– Univerza sv. Klimenta v Sofiji

– Univerza v Vilni

– Univerza v Guangdzouju

– Univerza v Taipeju

– Univerza v Kjotu

– Palackỳ University, Olomouc

– Fink Arhiv Freiburg

– Analecta hermeneutica

– Gesellschaft für Förderung der Kultur im erweiterten Europa, Berlin

– Organization of Phenomenological Organizations (Boca Raton, Praga)

– Orbis Phaenomenologicus

– Centre de recherches phénoménologiques et herméneutiques, Pariz

– Institut Jana Patočke, Praga

– Nordic Society for Phenomenology

– Deutsche Gesellschaft für phänomenologische

– Forschung

– The World Phenomenology Institute, New York

– Institut für Axiologische Forschungen, Dunaj

 

Raziskovalni projekti

1.
V5―0940: Evalvacija naložb v izobrazbeni kapital in mladinski trg delovne sil
2.
V6―0278: Vprašanja humanosti v perspektivi kulturnega, znanstvenega in družbenega razvoja Slovenije in nujnost humanistične diskusije
3.
V5―0261: Primerjalno proučevanje delovanja varnostnega sistema v krizni situaciji z ozirom na begunsko problematiko: Problematika madžarskih beguncev po drugi svetovni vojni in zlasti leta 1956–57 v Sloveniji
4.
J6―9566: Gospodarski vplivi na politične prelome na Slovenskem od predmarčne dobe do osamosvojitve 1991
5.
J6―0946: Svoboda govora in tiska ter njeno omejevanje v Sloveniji(1945–1991)
6.
L6―2388: Aretacije, deportacije in usmrtitve s strani jugoslovanskih oblasti na območju Julijske krajine po 1. maju 1945
7.
J7―3629: Svoboda govora v zgodovinskih, humanističnih in družbenih vidikih
8.
J6―3634 Položaj in vloga Slovenije v jugoslovanski državi po drugi svetovni vojni (1945–1991)
9.
J6―4112: Slovenci v jugoslovanski diplomaciji in v zunanjepolitičnem delovanju  1941–1980: odprta vprašanja in raziskovalne perspektive

Infrastrukturni program

CENTER ZA PROMOCIJO HUMANISTIKE INŠTITUTA NOVE REVIJE

Inštitut Nove revije (INR) je bil ustanovljen konec leta 2005 in je s svojim delom začel leta 2006, koncesijo za izvajanje infrastrukturnega programa pa je kljub temu, da je le-tega začel izvajati že leta 2006, prejel šele leta 2009.

Inštitutu je bila podeljena koncesija za izvajanje infrastrukturnega programa leta 2009 (IP-2404: CENTER ZA PROMOCIJO HUMANISTIKE Inštituta Nove revije), in sicer v obsegu 1 FTE-ja za obdobje od 1. 1. 2009 do 31. 12. 2014. V letu 2014 mu je ARRS na podlagi poročila o delu za preteklo obdobje dodelila 3 FTE-je.

V letu 2014 je INR kandidiral na razpisu ARRS za dodelitev koncesij za obdobje 2015–2020. Za novo koncesijsko obdobje mu je bilo na podlagi načrta o delu dodeljeno 3 FTE-je.

Namen programa:

– omogočanje okolja za znanstveno-raziskovalno dejavnost,

– omogočanje okolja za medinstitucionalno in interdisciplinarno povezovanje,

– promocija rezultatov raziskovalnih dejavnosti, ki jih izvaja INR,

– promocija rezultatov raziskovalnih dejavnosti, ki jih izvajajo druge raziskovalne organizacije, v sodelovanju z INR,

– organizacija posvetov in konferenc,

– založniška dejavnost,

– mednarodna dejavnost INR,

– mednarodna dejavnost INR v okviru Foruma za humanistiko.

Obseg programa do danes:
1.

Produkcija znanstvenih in strokovnih del in založniška dejavnost (vsebinska in tehnična priprava gradiv za objavo humanističnih vsebin v knjižnih in revijalnih izdajah, e-izdajah ter samostojnih znanstvenih člankov v tiskani in e-izdaji), predstavitev na spletnih straneh INR in na eberem.si:

– 13 knjižnih izdaj INR-ja,

– 13 knjižnih izdaj v sodelovanju z Inštitutom Karantanija,

– 17 revijalnih izdaj,

– 65 pdf in e.pub izdaj na eberem.si.

2.

Organizacijska in tehnična podpora pri organizaciji sestankov, posvetov, konferenc:

– 26 konferenc, posvetov, okroglih miz, tematskih razprav »Sedanjost za prihodnost«, od tega 6 mednarodnih konferenc, 1 mednarodni posvet in 3 tematske razprave s tujimi gosti,

– 32 predstavitev izdaj v Sloveniji in tujini.

3.

Promocija in obveščanje javnosti:

– postavitev spletne strani revije Phainomene, tudi kot e-revije (december 2012) (phainomena.com),

– prenova in posodobitev spletne strani Inštituta Nove revije – zavoda za humanistiko, (maj 2013) (institut-nr.si),

– postavitev platforme eberem.si za promocijo, prodajo in distribucijo knjižnih, revijalnih in e-izdaj INR ter drugih inštitucij (maj 2014),

– obveščanje javnosti preko medijev o aktivnostih INR,

– obveščanje ciljne javnosti preko datotek INR.

4.

Administrativna podpora raziskovalnemu programu in raziskovalnim projektom Inštituta (administrativna podpora raziskovalcem Inštituta Nove revije pri prijavah na domače in tuje razpise, vodenje evidenc, finančno poslovanje, ostale administrativne dejavnosti) pri:

– 1 raziskovalnem programu (koncesija 2006–2009, 2010–2014, 2015–2020),

– 1 infrastrukturnem programu (koncesija 2009–2014, 2015–2020),

– 6 mednarodnih projektih,

– 13 raziskovalnih projektih,

– 8 mladih raziskovalcih.

5.

Projekt Razvoj demokracije na področju jugovzhodne Evrope, ki je del projekta Potenciali jugovzhodne Evrope (Agil). Projekt traja od leta 2013 z organizacijo prve mednarodne konference septembra v Ljubljani, v letu 2014 je bila 2. konferenca v Ljubljani, aprila 2015 pa 3. mednarodna konferenca v Zagrebu. Pri projektu je do sedaj sodelovalo že 38 znanstvenih sodelavcev.

Do danes projekt financira INR iz lastnih sredstev.

6.

Ustanovitev ForHum – Foruma za humanistiko (zasnovan maja 2013, ustanovljen novembra 2014), v katerem interdisciplinarno povezujemo 54 humanistov (inštitucije in raziskovalci iz 26 držav sveta).

7.

Aplikativni temeljni nacionalni projekt s področja naravne in kulturne dediščine Slovenske zgodbe – zgodbe v gibanju (začetek projekta 2012). Vsebinski koncept je zasnovan za mobilne in spletne aplikacije. Ob zaključku projekta je predviden izid tiskane in e-izdaje Atlasa naravne in kulturne dediščine Slovenije.

Do danes je INR financiral glavnino stroškov tega projekta iz lastnih sredstev in v sodelovanju s pokrovitelji.

Cilj programa:

– doseči čim širši krog javnosti ter predstaviti/promovirati dosežke na področju raziskovalnih dejavnosti, ki jih izvaja Inštitut Nove revije samostojno ali v sodelovanju z drugimi, sorodnimi raziskovalnimi inštitucijami,

– ustvariti skupen mednarodni prostor za predstavitev humanističnih dosežkov na enem mestu, ki bo dostopen širši javnosti.

Metode programa:

– izdaja znanstvenih in strokovnih del v tiskani obliki in elektronski obliki,

– organizacija in izvedba konferenc in posvetov ter tematskih razprav,

– organizacija in izvedba znanstvenega sodelovanja s sorodnimi znanstvenimi inštitucijami,

– promocija znanstveno raziskovalnih dosežkov preko medijev in spleta.

V prihodnjem obdobju pa še:

– nadgradnja rezultatov znanstvenih in strokovnih vsebin v smislu večnivojskih predstavitev vsebin, primernih za različne starostne skupine (šolarjev, starostnikov…),

– ustvariti spletni prostor, namenjen interesnim skupinam za izmenjavo mnenj ipd.

 

 

Prijave na razpise

DOMAČI IN MEDNARODNI

2012

– Javni razpis za sofinanciranje projektov razvoja e-storitev in mobilnih aplikacij za javne in zasebne neprofitne organizacije 2012–2013, SLOVENSKE ZGODBE – ZGODBE V GIBANJU, (Ministrstvo za kulturo)

– Javni razpis za spodbujanje raziskovalno-razvojnih projektov razvoja e-storitev 2012–2014. E-TRUBAR, (Ministrstvo za kulturo)

2013

– Javni razpis JR-ESS-2013-2014 »Javni razpis za izbor razvojnih projektov za dvig zaposljivosti ranljivih družbenih skupin na področju kulture in podporo njihovi socialni vključenosti v okviru Evropskega socialnega sklada v letih 2013–2014«, I-KNIGA-Usposabljanje invalidov za založniško dejavnost, (Ministrstvo za kulturo)

 – EU program CULTURE; cultural projects: “Momiano-Momjan: a community and its traditions – Research for a local identity”, Partnerji: univerza Ca’ Foscari iz Benetk in Univerza iz Buj (Hrvaška)

– 7 0P: Fundingscheme: Collaborativeproject (large scale integrating research project) SSH.2013.5.2-2. Transmitting and benefiting from cultural heritage in Europe Context »Myths, Images, Symbols and Stories for European Renaissance 2014–2020: the horizonof a new Cultural Spring«

 

Coordinator – University Ca’ Foscari – Venice, Italy v sodelovanju z:

– Fondazione Impresa – Mestre, Italy

– Institute of Philosophy and Sociology/Polish Academmy of Sciences – Warsaw, Poland

– National and Kapodistrian Universitty – Athens, Greese

– Eastern Mediterranean University – Famagusta, Turkey

– Società Cooperativa, Italy

– National Research University – Higher School of Economics, Moscow

– Universidad Nacional de Educación a Distancia, Spain

– Reserch Centar for Communitation and Culture, CatolicUniversity of Portugal (UCP), Lisbon, Portugal

– Université d’Aix Marseille, Telemme, France

– University of London, UK

– Institute of Language and Communication Studies, Izmir, Turkey

 

5. transnacionalni razpis Alpine Space: »FORTifications in the Alpine LANDscape-FORTLANDE«

Vodilni partner: Università Ca’ FoscaridiVenezia, v sodelovanju s partnerji:

– Università di Padova, Dipartimento di Scienze storiche, geografiche e dell’Antichità

– Istituto di Studi Italo-Germanico (Trento)

– Inštitut Nove revija, Zavod za humanistiko (Ljubljana)

– Freie Universität Berlin

– Università degli Studi di Trento – Dipartimento di Lettere e Filosofia (Trento)

– ZRC SAZU – Slovenian Academy of Sciences and Arts, Historical Institut(Lubljana)

– Leopold-Franzens Universität Innsbruck –Institut für Geschichtswissenschaften

– Europäische Ethnologie (Innsbruck)

 

NORFACE “Humanity and the quality of life in the welferestate – HQ liwes”

Vodilni partner: Inštitut Nove revije v sodelovanju z:

– Univerza iz Surreya, University of Surrey (UK)

– Universida de Fernando Pessoa (Portugal)

– Ludwig Boltzmann Institute of Human Rights, (Austria)

– Institute of Political Science, Uiversity of Wien, (Austria)

2014

– Horizon 2020: razpis SH5-Cultures and Cultural Production: ERC ADG 2014: Interculti (vodja dr. Dean Komel);

Partnerji:

– Charles University, Prague

– Universita Di Pisa, Pisa

– Sveučilište u Zagrebu, Tekstilno-tehnološki fakultete, Zagreb

– Institute for Education Studies of National Research, University Higer School of Economics, Moscow

– Univerzitet u Sarajevu, Sarajevo

– Universitat Autonama De Barcelona, Barcelona

– Bergische Universitaet Wuppertal, Wuppertal

– Instytut Filozoffi i Sociologii Polskiej Akademii Nauk, Warszawa

– Tamperen Yliopisto, Tampere

– Univerzita Karlova V Praze, Prague

– Universite Catholique de Louvain, Louvain-la-Neue

– Universitatea Babes Bolyai, Cluy Napoca

– Podonavski projekt: razpis START Danube Region Project Found: PDR-Potencial of Danube region (vodja dr. Dean Komel);

Vodilni partner Inštitut Nove revije v sodelovanju s partnerji:

– Center za demokracijo in tehnologijo (Center for democracy and tehnology) CDiT, Slovenia

– Hrvatsko društvo pisaca, (Croatian Writers Society), Croatia

– Centrual de Filosofie Aplicată, (Centre for Applied Philosophy), Romania

2015

– Horizon 2020: Reflective Societies: Cultural Heritage and European Identities H2020-REFLECTIVE-SOCIETY-2015: Topic: Cultural opposition in the former socialist countries: DEMOCRATIC OPPOSITION AND (EASTERN AND WESTERN) SECRET/SECURITY SERVICES IN EASTERN EUROPE AND THE ROLE AND INFLUENCE OF CULTURAL DISSIDENTS-Dossier D- Disidenti (vodja: dr. Gorazd Bajc).

Vodilni partner Univerza v Mariboru v sodelovanju z:

– Inštitut Nove revije, Ljubljana

– University of Belgrade, Institute for Philosophy and Social Theory, Belgrade

– University of Rijeka, Center for Advanced Studies Southeast Europe, Rijeka

– Polish Academy of Sciences, Institute of Philosophy and Sociology, Warsaw

– Institute of Philosophy, Czech Academy of Sciences, Prague

– 1956 Institute, Budapest

– Romanian Society for Phenomenology / Institute for Philosophy “Alexandru Dragomir”, Bucharest

– Ca’ Foscari University Venezia, Venezia

– Vilnius Gediminas Technical University, Vilnius

– Horizon 2020: Reflective Societies: Cultural Heritage and European Identities REFLECTIVE-SOCIETY-5-2015: LOSERS

Vodilni partner Ca’ Foscari University of Venice (Venezia) v sodelovanju z:

– Inštitut Nove revije, Ljubljana

– Bayerisches Hauptstaatsarchiv, Munich

– Österreichische Akademie der Wissenschaften, Wien

– Central University Library of Cluj-Napoca, Cluj

– DISMA S.a.s., Treviso

– Masaryk Institute and Archive of the ASCR, Prague

– University of Southampton, Southampton

– Musée municipal Ville de Roanne, Roanne Cedex

Sodelovanje na razpisih ARRS za sofinanciranje raziskovalnih projektov v 2. fazi oddaje:

– Kontemporalnost razumevanjskega konteksta ter izražanje osebne in družbene svobode, izvajalec projekta INR, soizvajalec Univerza v Mariboru. Vodja projekta prof. dr. Dean Komel.

– Gradniki slovenske državnosti, izvajalec projekta Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, soizvajalec projekta INR. Vodja projekta prof. dr. Darko Friš.

– Umetnost iz druge Evrope, izvajalec projekta Inštitut IRIS, soizvajalec projekta INR. Vodja projekta izr. prof. dr. Polona Tratnik.

–  Korporativno upravljanje družb v državni lasti: sodobni izzivi in dileme za Slovenijo in EU, izvajalec projekta FDV, soizvajalec projekta INR. Vodja projekta prof. dr. Rado Bohinc.

Pretekle konference

28. 4.-29. 4. 2015; Mednarodna konferenca Razvoj demokracije v Zagrebu

> PODROBNO

10.6 – 11.6 2014; Avtoriteta in demokracija

> PODROBNO

28. 5. 2014; »Ali vemo, zakaj smo v krizi?« Družbena kriza in institucionalne spremembe

> PODROBNO

11. 4. 2014; Gostovanje Deana Komela na mednarodnem filozofskem simpoziju o krizi z naslovom Misliti več v Trstu

> PODROBNO

3. 9.-4. 9. 2103; Mednarodna konferenca Razvoj demokracije, City Hotel, Ljubljana

> PODROBNO

26. 6.–27. 6. 2013; V Ljubljani predava prof. dr. Chung-Chi Yu, Tajvanska Nacionalna univerza Sun Yat-Sen iz  Kaohsinga

> PODROBNO

14. 6.–16. 6. 2013; Gostovanje Darka Darovca na mednarodnem znanstvenem srečanju v Momjanu

> PODROBNO

29.5.2013; Gostovanje Deana Komela na konferenci Filozofija v globalnem svetu na Dunaju

> PODROBNO

16.–18. 11. 2006; Evropa, svet in humanost v 21. stoletju: fenomenološke perspektive, Četrta srednje- in vzhodnoevropska fenomenološka konferenca

> PODROBNO

29. 11. 2006; Drugi posvet o vlogi in perspektivah humanistike v Sloveniji in Evropi

> PODROBNO

10.–11. 10. 2007; Sodobno slovensko zgodovinopisje (znanstveni posvet)

> PODROBNO

10. 4.–12. 4. 2008; »Evropa, svet in humanost v 21. stoletju, dialog v kulturi – dialog med kulturami« (mednarodna konferenca)

> PODROBNO

10. 9. 2008; Interkulturnost – drugost – tujost (mednarodna konferenca)

> PODROBNO

18. 11. 2008; Svoboda besede – odpiranje prostora (posvet)

> PODROBNO

29. 11. 2008; Posvet o vlogi in perspektivah humanistike v Sloveniji in Evropi

> PODROBNO

1. 10.–2. 10. 2009; Zgodovinski in družbeni vidiki cenzure na Slovenskem

> PODROBNO

11. 11. 2009; Robovi literature (simpozij)

> PODROBNO

5. 5. 2010; Kritična humanost (mednarodna konferenca)

> PODROBNO

11. 11. 2010, 16. 11. – 17. 11. 2010; Kriza svobode (mednarodna konferenca)

> PODROBNO

Prihajajoče konference

Sedanjost za prihodnost

4. 6. 2015 – “Negativni socijalni akti. O uslovima postojanja grupe, tima, zajednice, insitucije, instituti …”

Petar Bojanić je vodja Inštituta za filozofijo in socialno teorijo v Beogradu in Centra za podiplomske študije na Reki. Kot gostujoči profesor trenutno poučuje filozofijo na Mednarodnem univerzitetnem kolidžu v Torinu ter na Fakulteti za arhitekturo v Beogradu. Po zaključku doktorata na temo (Zadnja) vojna in institucija filozofije pod mentorstvom Jacquesa Derridaja in Etienna Balibarja je poučeval na Univerzi Cornell, na Univerzi v Aberdeenu ter na Univerzi v Londonu. Je avtor in sourednik številnih knjig in člankov, v katerih je z veliko filozofsko pronicljivostjo analiziral zlasti probleme sodobne družbenosti v globalnem in lokalnem kontekstu (njegova bibliografija je dostopna na http://instifdt.bg.ac.rs/bojanic_e.html). Lani je pri založbi Mimezis (Videm) izšlo njegovo delo Nasilje in mesijanstvo (Violenza e Messianismo), ki bo prihodnjo pomlad izšlo tudi v francoskem jeziku pri založbi Vrin.

Izhodišče njegovega ljubljanskega predavanja tvori kratek spis fenomenologa Adolfa Rainacha iz leta 1911 o »Nesocialnih in socialnih aktih«. Na podlagi fenomenoloških razlikovanj, ki jih vpelje Rainach, bo skušal pojasniti, kako delujejo različne entitete, v katerih se skupaj živi in dela. Ali se negativni akti in negativne akcije kažejo kot ključen pogoj obstajanja in trajanja neke skupine? V tem okviru bo razvil nekatere teze iz svoje nove knjigo o Teoriji inštitucij, ki jo pripravlja, zadevajo pa halucinacije skupnosti in skupinske identitete, prisotnost in odsotnost članov »delovnega kolektiva«, mesto in menjanje mesta, potovanje in razmišljanje, svet in provinco.

Predavanje je bilo v srbohrvaščini. Moderator in koreferent v diskusiji je bil Dean Komel.

> PODROBNO

4. 3. 2015 – Iz demokratičnega ne-premika v nov družbeni dogovor

Inštitut Nove revije vabi na šesti večer tematskih razprav Sedanjost za prihodnost, ki bo v sredo, 4. marca 2015, ob 17. uri, v Central Hotelu, Miklošičeva 9, v Ljubljani, na temo Iz demokratičnega ne-premika v nov družbeni dogovor. V razpravi bodo sodelovali: dr. Frane Adam, mag. Marko Bitenc, dr. med, dr. Miha Brejc, dr. Dean Komel, dr. Darko Darovec, Stane Granda, ddr. Igor Grdina, dr. Peter Jambrek, dr. Dean Komel, dr. Aleš Maver, mag. Damjan Mihevc, Andrej Možina, dr. med., dr. Iztok Simoniti, dr. Ivan Štuhec in dr. Jože Vižintin.

Z javno razpravo želimo, ob 25. obletnici prvih demokratičnih volitev v Sloveniji, 8. aprila 1990, odpreti prostor, ki bo omogočil potreben demokratični dialog in premik iz obstoječe polariziranosti, izključevalnosti in nesposobnosti, da bi se vzpostavili kot družba, v kateri so svoboda duha in ustvarjalnost ter vitka država glavni potenciali njenega razvoja.

> VABILO

19. 2. 2015 -“Religious and Cultural Tensions and their Overcoming in Contemporary World”

Inštitut Nove revije, Forum za humanistiko in Italijanski inštitut za kulturo v Sloveniji vabijo na tematski večer, ki bo potekal v četrtek, 19. 2. 2015, ob 18. uri, na Italijanskem inštitutu za kulturo v Sloveniji, Breg 12, v Ljubljani. Gost večera bo eden najpomembnejših sodobnih italijanskih filozofov prof. dr. Adriano Fabris s predavanjem »Religious and Cultural Tensions and their Overcoming in Contemporary World«. Sledili bodo diskusijski prispevki ljubljanskega pomožnega škofa prof. dr. Antona Jamnika, diplomata prof. dr. Iztoka Simonitija in odprt pogovor. Diskusijo bo moderiral prof. dr. Dean Komel.

> VABILO

> BESEDILO

10 in 11. 4. 2014 – Konferenca Avtoriteta in demokracija

Center za demokracijo in tehnologijo in Inštitut Nove revije sta vabila na konferenco Avtoriteta in demokracija, ki je potekala 10. in 11. junija 2014, v City Hotelu v Ljubljani. Na konferenci so sodelovali: dr. Ernest Petrič, ustavni sodnik, dr. Anton Jamnik, pomožni škof, dr. Iztok Simoniti, diplomat, dr. Dean Komel, filozof, dr. Gorazd Bajc, zgodovinar, dr. Bernard Nežmah, sociolog, Marko Šorli, vrhovni sodnik, dr. Gregor Virant, minister za notranje zadeve, Stanislav Veniger, direktor policije, Aleksander Mervar, direktor ELES-a, Matjaž Čadež, direktor Halcom-a, Darko Bohnec, viceguverner Banke Slovenije. »Sodobno demokratično družbo smo si drugače predstavljali« je pogosto slišati v medijih in pogovoru z ljudmi. Nihče ni zadovoljen s stanjem v državi, nezaupanje v vsakogar in vse je postalo stalnica, nespoštovanje drug drugega in institucij oblasti pa je nekaj, kar doživljamo zadnji dve desetletji.

> VABILO

28.5. 2014 – »ALI VEMO, ZAKAJ SMO V KRIZI?«

Inštitut Nove revije in Inštitut za razvojne in strateške analize sta vabila na okroglo mizo »ALI VEMO, ZAKAJ SMO V KRIZI?« DRUŽBENA KRIZA IN INSTITUCIONALNE SPREMEMBE, ki je potekala v kavarni NEBOTIČNIKA, na Štefanovi ulici 1, v Ljubljani, v sredo 28. 5. 2014 ob 18. uri. Na okrogli mizi so sodelovali dr. Frane Adam, dr. Dean Komel, dr. Matevž Tomšič in drugi strokovnjaki s področja družboslovja in humanistike. Iztočnica za diskusijo je bila knjiga dr. Franeta Adama Na razpotju družbene krize – Quo vadis, Slovenija? (IRSA, 2013).

> VABILO

14.10. 2014 – Sedanjost za prihodnost: Novi razred danes

Inštitut Nove revije je v kavarni Nebotičnik v Ljubljani organiziral serijo strokovnih interdisciplinarnih tematskih razprav na temo Sedanjost za prihodnost. Prvi večer tematskih razprav, ki je bil v torek, 14. oktobra 2014, ob 18. uri, v kavarni Nebotičnik, Štefanova 1, smo namenili temi Novi razred danes. Zakaj je knjiga Novi razred, ki jo je Milovan Đilas izdal pred 57 leti, danes še vedno aktualna v slovenskem prostoru? O tem so razpravljali še: dr. Gorazd Bajc, dr. Aleš Maver, dr. Bernard Nežmah, Tomaž Ivešić.

> VABILO

22.10. 2014 – Sedanjost za prihodnost: Slovenska konkurenčnost danes

Inštitut Nove revije je vabil na drugi večer tematskih razprav Sedanjost za prihodnost, v sredo, 22. oktobra 2014, ob 18. uri, v kavarni Nebotičnik, Štefanova 1, v Ljubljani. Razpravo smo namenili temi Slovenska konkurenčnost danes. Zakaj Slovenija na lestvici Svetovnega ekonomskega foruma in lestvici Ekonomske svobode Fraser­jevega inštituta v zadnjih letih kontinuirano pada in se jo danes postavlja ob bok državam, kot so Sierra Leone oziroma za države, ki so še pred leti konkurenčno zaostajale za Slovenijo: Romunija, Makedonija, Črna Gora? Kaj je vzrok temu padcu in kaj nas omejuje? Kaj bi morali storiti? Kaj lahko pričakujemo? O tem se bomo pogovarjali z gostom dr. Yurijem Sidorovichem, odgovornim partnerjem svetovalne in revizijske hiše Deloitte v Sloveniji.

> VABILO

11.11. 2014 ­– Sedanjost za prihodnost: Kritična humanost (ob ustanovitvi Foruma za evropsko humanistiko)

Inštitut Nove revije in pokrovitelja Avstrijski kulturni forum in Italijanski inštitut za kulturo v Sloveniji smo vabili na tretji večer tematskih razprav Sedanjost za prihodnost, v torek, 11. novembra 2014, ob 19. uri, v City hotelu, Dalmatinova 15, v Ljubljani, na temo Kritična humanost ob ustanovitvi Foruma za evropsko humanistiko. Osrednji gost večera je bil eden najpomembnejših fenomenoloških filozofov danes zaslužni prof. dr. Bernhard Waldenfels s predavanjem »Homo respondens«.V diskusiji so sodelovali še: prof. dr. Žarko Paić, Univerza v Zagrebu, prof. dr. Werner Wintersteiner, Univerza v Celovcu, in prof. dr. Dean Komel, Inštitut Nove revije/Filozofska fakulteta.

> VABILO

4.12. 2014 – Sedanjost za prihodnost: Učinkovitost in konkurenčnost javne službe med javnim in zasebnim

Inštitut Nove revije je vabil na četrti večer tematskih razprav Sedanjost za prihodnost, v četrtek, 4. 12. 2014, ob 17. uri, v Central Hotelu (dvorana Emona I, 6. nadstropje), Miklošičeva 9, Ljubljana, na temo Učinkovitost in konkurenčnost javne službe med javnim in zasebnim. Ste zadovoljni s kakovostjo storitev javnih zavodov? Je kakovost storitev na področju zdrav­stvenega varstva, šolstva, raziskovalne dejavnosti višja v zasebnem ali javnem sektorju? Ali je konkurenca potrebna tudi pri izvajanju javne službe? Ali še vedno obstajajo monopolni interesi, ki jo preprečujejo? O tem so razpravljali: prof. dr. Rado Bohinc, predsednik Upravnega odbora Javne agencije za znanst­veno raziskovalno dejavnost RS, prof. dr. Peter Maček, državni sekretar, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, prim. Andrej Možina, dr. med., predsednik Zdravniške zbornice Slovenije, izr. prof. dr. Janez Stare, dekan Fakultete za upravo. Pogovor bo vodil prof. dr. Mihael Brejc, nekdanji evropski poslanec.

> VABILO

Razprave

Aljaf Bakhtyar – Razvoj demokracije, 28. 4.-29. 4. 2015 – Zagreb

> PODROBNO

Antonijević Milan – Razvoj demokracije, 28. 4.-29. 4. 2015 – Zagreb

> PODROBNO

Bajc Gorazd – Sedanjost za prihodnost, 4. 3. 2015 – Ljubljana

> PODROBNO

Boban Davor – Razvoj demokracije, 28. 4.-29. 4. 2015 – Zagreb

> PODROBNO

Brejc Mihael – Razvoj demokracije, 3. 9.-4. 9. 2014 – Ljubljana

> PODROBNO

Budimir Davorka – Razvoj demokracij, 28. 4.-29. 4. 2015 – Zagreb

> PODROBNO

Busek Erhard – Razvoj demokracije, 3. 9.-4. 9. 2013 – Ljubljana

> PODROBNO

Butković Hrvoje – Razvoj demokracije, 28. 4.-29. 4. 2015 – Zagreb

> PODROBNO

Chih-Chieh Chou- Razvoj demokracije, 3. 9.-4. 9. 2014 – Ljubljana

> PODROBNO

Ching-Hsin Yu & Tzu-Chiao Su- Razvoj demokracije, 28.-29. 4. 2015 – Zagreb

> PODROBNO

Čadež Matjaž – Avtoriteta in demokracija, 10. 6.-11. 6. 2014 – Ljubljana

> PODROBNO

Džananović Nedžma – Razvoj demokracije-Elementi za prevod, 28. 4.-29. 4. 2015 – Zagreb

 

Džananović Nedžma – Razvoj demokracije, 28. 4.-29. 4. 2015 – Zagreb

 

Fabris Adriano – Religious Tensions – Sedanjost za prihodnost, 19. 2. 2014 – Ljubljana

> PODROBNO

Gabric Aleš – Razvoj demokracije, 3. 9.-4. 9. 2013 – Ljubljana

> PODROBNO

Gligorov Vladimir – Razvoj demokracije, 28. 4. 29. 4. 2015 – Zagreb

> PODROBNO

Grošelj Andrej – Razvoj demokracije, 28. 4.-29. 4. 2015 – Zagreb

> PODROBNO

Jamnik Anton – Avtoriteta in demokracija, Med civilno družbo in mehkim despotizmom, 10. 6.-11. 6. 2014 – Ljubljana

> PODROBNO

Komel Dean – Razvoj demokracije, 28. 4.-29. 4. 2015 – Zagreb

> PODROBNO

Komel Dean – Razvoj demokracije, 3. 9,-4. 9. 2014 – Ljubljana

> PODROBNO

Lue Jen Der – Razvoj demokracije, 3. 9.-4. 9. 2014 – Ljubljana

> PODROBNO

Milardović Anđelko – Razvoj demokracije, 28. 4.-29. 4. 2015 – Zagreb

> PODROBNO

Nežmah Bernard – Avtoriteta in demokracija – Tekst med avtoriteto in demokracijo, 10. 6.-11. 6. 2014 – Ljubljana

> PODROBNO

Paić Žarko – Razvoj demokracije, 28. 4.-29. 4. 2015 – Zagreb

> PODROBNO

Pao Cheng-Hao – Razvoj demokracije, 28. 4.-29. 4. 2015 – Zagreb

> PODROBNO

Pejanović Mirko – Razvoj demokracije, 3. 9.-4.9. 2013 – Ljubljana

> PODROBNO

Petrič Ernest – Avtoriteta in demokracija, Nekaj misli o avtoriteti v demokraciji, 10. 6.-11. 6. 2014 – Ljubljana

> PODROBNO

Sadiković Elimir – Razvoj demokracije, 28. 4.-29. 4. 2015 – Zagreb

> PODROBNO

Simoniti Iztok – Iz demokratičnega ne-premika, 4. 3. 2015 – Ljubljana

> PODROBNO

Soongn Jenn-Jaw – Razvoj demokracije, 28. 4.-29. 4. 2015 – Zagreb

> PODROBNO

Šorli Marko – Razvoj demokracije, 3. 9.-4. 9. 2013 – Ljubljana

> PODROBNO

Tan Alex – Razvoj demokracije, 28. 4.-29. 4. 2015 – Zagreb

> PODROBNO

Veniger Stanislav – Avtoriteta in demokracija, 10. 6.-11. 6. 2014 – Ljubljana

> PODROBNO

Virant Gregor – Avtoriteta in demokracija, 10. 6.-11. 6. 2014 – Ljubljana

> PODROBNO

Vižintin Jože – Sedanjost za prihodnost, 4. 3. 2014 – Ljubljana

> PODROBNO

Vlaisavljević Ugo – Razvoj demokracije, 28. 4.-29. 4. 2015 – Zagreb

> PODROBNO

Waldenfels – Homo respondes – Sedanjost za prihodnost, 11. 11. 2014 – Ljubljana

> PODROBNO

Yu Ching-Hsin and Tzu-Chiao Su – Razvoj demokracije, 28. 4.-29. 4. 2015 – Zagreb

> PODROBNO

 

Audio zapisi: Razvoj demokracije, 28. 4.-29. 4. 2015 – Zagreb

 

2 The Development of Democracy_1_dr. Anđelko Milardović

2 The Development of Democracy_2_dr. Nedžma Džananović Mirascija

2 The Development of Democracy_3_dr. Žarko Korać

2 The Development of Democracy_4_dr. Davor Boban

2 The Development of Democracy_5_dr. Ching-Hsin Yu, dr. Tzu-Chiao Su

2 The Development of Democracy_6_dr. Alex Tan

2 The Development of Democracy_7_Discussion

 

2 Public administration, Justic and Human Rights_1_dr. Elmir Sadiković

2 Public administration, Justic and Human Rights_2_dr. Milan Antonijević

2 Public administration, Justic and Human Rights_3_dr. Davorka Budimir

2 Public administration, Justic and Human Rights_4_dr. Hrvoje Butković, dr. Višnja Samardžija

2 Public administration, Justic and Human Rights_5_Discussion

 

2 Specific Aspects of Security in Region_1_Andrej Grošelj

2 Specific Aspects of Security in Region_2_Bakhtyar Aljaf

2 Specific Aspects of Security in Region_3_Discussion

 

2 Economic Development of the Region_1_dr. Vladimir Gligorov

2 Economic Development of the Region_2_dr. Cheng-Hao Pao

2 Economic Development of the Region_3_dr. Jenn-Jaw Soong

2 Economic Development of the Region_4_Discussion

 

2 Society, Culture, Religion_1_dr. Žarko paić

2 Society, Culture, Religion_2_dr. Ulo Vlaisavljević

2 Society, Culture, Religion_3_dr. Dean Komel

2 Society, Culture, Religion_4_Discussion

 

 

Avtorji po abecedi

Legenda: ime; (datum rojstva-smrti), kraj rojstva (danes), (ustanova) /  Legend: name; (date of birth–date of death), birthplace (now), (institution)
*z barvo so označeni pokojni

 

  • Matej Accetto; (Ljubljana)

    Linda Martin Alcoff; (NewYork)

    Pedro M. S. Alves; Lisbon

    Douglas R. Anderson; (Boston)

    Emil Angehrn; Basel

    Aristotle (Aristoteles); (384 BC–322 BC), Athens

    Augustine (Saint Augustine/Augustinus/Avrelij Avguštin); (354–430), Tagaste, Numidija (now Souk-Ahraz)

    Thomas Aquinas (Tommaso D’Aquino/Tomaž Akvinski); (1225–1274), Roccasecca

    Dejan Aubreht; (Ljubljana)

  • Babette Babich; New York, (New York)

    Gorazd Bajc; Triest, (Koper)

    Tina Ban; (Ljubljana)

    Damir Barbarić, (Zagreb)

    Tomaž Barbek

    Sabina Barle Kragelj; (Ljubljana)

    Arno Baruzzi; (Augsburg)

    W. Baumgartner; (Würzburg)

    Jan Bednarik; Gorizia

    Miguel de Beistegui; (Warwick)

    Tia Benko; (Ljubljana)

    Ernst Benz; (1907–1978), Marburg

    Emerik Bernard; (Ljubljana)

    Rudolf Bernet; Lucerne, (Leuven)

    Tina Bilban; (Ljubljana)

    Jean Marie Byrne

    Inigo Bocken; (Nijmegen)

    Josef Bordat; (Berlin)

    Ivan Biecha; (Olomouc)

    Leonardo Boff; (Concordia)

    Andrej Božič; (Ljubljana)

    Rémi Brague; Paris; (Paris)

    Veronika Brecelj; Triest

    Luc Brisson; (Paris)

    Franz Brentano; (1838–1917), Marienberg am Rhein

    Roger Brooke; (1878–1940); Pennsylvania

    Bonaventure (San Bonaventura); (1221–1274), Bagnoregio

    Phillip Buckley; (Montreal)

    France Bučar; (Ljubljana)

  • Massimo Cacciari; Venice, (Milan)

    Martin Cajthaml; (Brno)

    John Calvin; (1509–1564), Geneva

    Andrej Capuder; (Ljubljana)

    Anja Cerkvenik

    Tracy Colony; (Berlin)

    Giuliana Conforto; (Rome)

    Ian Copoeru; Cluj

    Henry Corbin; (1903–1978), Paris

    Oliver Cosmus; (1966–2011); (Wuppertal)

    Renato Cristin; Triest

    Luka Culiberg; (Ljubljana)

    Don Cupitt; Lancashire 

  • Urška Čeferin; (Ljubljana)

    Čiril Čoh; (Varaždin)

  • György Dalos; Budapest

    Françoise Dastur; Lyon; (Nice)

    James Dauphine

    Aleš Debeljak; (Ljubljana)

    Jure Detela; (1951–1992), Ljubljana

    Konrad Deitzfelbinger

    Massimo De Carolis, (Salerno)

    Jacques Derrida; (1930–2004), El Biar

    René Descartes; (1596–1650), La Haye en Touraine (now Descartes)

    John Dewey; (1859–1952), New York

    Matthias Dilthey

    Tamara Ditrich; (Ljubljana)

    Mãdãlina Diaconu; Bukarest, (Vienna)

    Donatella Di Cesare, (Rome)

    Wilhelm Dilthey; (1833–1911), Wiesbaden-Biebrich

    Tamara Ditrich; (Quensland)

    Alenka Divjak; (Ljubljana)

    Sašo Dolenc; (Ljubljana)

    Metka Dolenec Šoba; (Ljubljana)

    Felix Duque; (Madrid)

    Enrique  Dussel; (Mendoza)

  • Angelika Ergaver; (Ljubljana)

    Jungel Eberhard; (Magdeburg)

    Susanne Edel; (Frankfurt)

    Edward F. Edinger; (1922–1998), (New York)

    Jonathan Edwards; (1703–1758), New Jersey

    Lester Embree; (Boca Raton)

    Ralph Waldo Emerson; (1803–1882), Boston

    Aleš Erjavec; (Ljubljana)

    Jesús Adrián Escudero; Barcelona

    Mark Ewans; (Swansea)

  • Adriano Fabris; (Pisa)

    Ferdinand Felmann

    Jean-Paul Ferrand

    Maurizio Ferraris; (Turin)

    Marsilio Ficino; (1433–1499), Firence

    Günter Figal; (Tübingen)

    Eugen Fink; (1905–1975), Konstanz

    Matthias Flatscher; (Vienna)

    Pavel Florenski; (1882–1937), Saint Petersburg

    Manfred Frank; (Tubingen)

    Majella Franzmann

    Sigmund Freud; (1856–1642), Příbor, Austria-Hungary (now Czech Republic)

    Reinhard Frieling; (Madeburg)

    Nadja Furlan; (Koper)

  • Galileo Galilei; (1564–1642)

    Umberto Galimberti; (Venezia)

    Carlo Galli; (Bologna)

    Eugenio Garin; (1909–2004); Pisa

    Karl-Markuss Gauss; (Salzburg)

    Maša Gedrih; (Ljubljana)

    Iztok Geister; (Laško)

    Trasibulos G. Georgiades; (1907–1977), Athens

    Bronisław Geremek; (1932–2008), Warsaw Volker Gerhardt; (Berlin)

    Tine Germ; (Ljubljana)

    Dimitri Ginev; (Sofia)

    Marjeta Godler; (Ljubljana)

    Paul Good; Bad Ragaz

    Nataša Golob; (Ljubljana)

    Barbara Gornik; (Koper)

    René Girard; Avignon; (Standford)

    Jean Greisch; Koerich, (Paris)

    Nina Gregorič; (Ljubljana)

    Matejka Grgič; (Ljubljana)

    Jean Grondin; (Montreal)

    Tomaž Grušovnik; (Koper)

    François Guery; (Lyon)

    Stephan Günzel; (Jena)

  • Alois Maria Haas; (Zurich)

    Marjana Harcet; (Ljubljana)

    Maurice-Ruben Hayoun; (Heidelberg)

    Georg Wilhelm Friedrich Hegel; (1770–1831), Stuttgart

    Elfriede Heidegger Petri; Wiesbaden

    Hermann Heidegger; (Freiburg)

    Martin Heidegger; (1889–1976), Meßkirch

    Klaus Held; (Wuppertal)

    Rosita Henry

    Johann Gottfried Herder; (1744–1803), Weimar

    Friedrich-Wilhelm v. Herrmann; (Freiburg)

    Walter Hirsch; (Berlin)

    Shinichi Hisamatsu; (1889–1980), Kyoto

    Meta Hočevar; (Ljubljana)

    Barbara Horvat; (Ljubljana)

    Janez Hofler; (Ljubljana)

    Tine Hribar; (Ljubljana)

    Valentina Hribar Sorčan; (Ljubljana)

    Jože Hrovat; (Ljubljana)

    Wilhelm von Humboldt; (1761–1835), Berlin

    Heinrich Hüni; (Wüppertal)

    Edmund Husserl; (1859–1939), Proßnitz,  Austria-Hungary (now Czech Republic) 

  • Nijaz Ibrulj; Sarajevo, (Sarajevo)

    Julia V. Iribarne; Buenos Aires

    Luce Irigaray

    Ilya Inishev; Moscow

    Rada Iveković; (Zagreb)

  • William James; (1842–1910), Chocorua, New Hampshire

    Christoph Jamme; (Lüneberg)

    Tone Jamnik; (Ljubljana)

    Drago Jančar; (Ljubljana)

    Karl Jaspers; (1883–1969), (Basel)

    A.K. Jensen; (New York)

    Sue Jennings

    Robert Jereb; (Idrija)

    Frane Jerman; (1933–2002), Ljubljana

    Petar Jevremović; Belgrade

    Karen Joisten; (Mainz)

    Hans Jonas; (1903–1993), Monchengladbach

    Irwin Jones

    Boris Jovanović; (Ljubljana)

    Alenka Jovanovski; (Ljubljana)

    Ludvik Jošar; (Bodonci)

    Matej Juh; (Ljubljana)

    Janez Juhant; (Ljubljana)

    Carl Gustav Jung; (1875–1961); Kesswil, Thurgau

    Anton Jurca; (Ljubljana)

    Stanislav Južnič

  • Tamas Kačerauskas; Vilnius

    Valentin Kalan; (Ljubljana)

    Božidar Kante; (Maribor)

    Ivica Kavčič

    Vakhtang Kebuladze; Kyiv

    Julie Kelso

    Guy van Kerckhoven; Bruxelles

    Carool Kersten; (Haelen)

    Marko Kerševan; (Ljubljana)

    Mathieu Kessler

    Adel Theodor Khoury; Tebuin

    Anja Klemenčič

    David Kleinberg Levin

    Branko Klun; (Ljubljana)

    Klemen Klun; (Ljubljana)

    Dietmar Koch; (Tübingen)

    Gorazd Kocijančič; (Ljubljana)

    Muso Kokushi

    David Kolb

    Alenka Kolšek; (1957–2006), Celje

    Dean Komel; (Ljubljana)

    Seta Knop; (Ljubljana)

    Katja Kolšek; (Ljubljana)

    Mario Kopić; (Dubrovnik)

    Ulrich H. J. Kortner; (Hameln)

    Pavel Kouba; (Prague)

    Janko Kos; (Ljubljana)

    Nataša Koselj; (Ljubljana)

    Aleš Košar; (Ljubljana)

    Matjaž Kragelj; (Ljubljana)

    Albin Kralj; (Ljubljana)

    David Krašovec; (Ljubljana)

    Peter Krečič; (Ljubljana)

    Lev Kreft; (Ljubljana)

    Monika Kropej; (Ljubljana)

    Ana Kržišnik; (Ljubljana)

    Harald Wolter von dem Knesebeck; (Bonn)

    Ioanna Kuçuradi; Istanbul

    Mateja Kurir; (Ljubljana)

    Meta Kušar; (Ljubljana)

  • Maja Lavrač; (Ljubljana)

    Matjaž Lazar

    Metka Lebar; (Ljubljana)

    Giovanni Leghissa; Triest, (Turin)

    Harry Lehmann; (Stuttgart)

    G. W. Leibniz; (1646–1716), Leipzig

    Rene Lenz

    Francesco Leoncini; (Venezia)

    Athanasia Glycofrydi Leontsini; Athens

    Eleni Leontsini; Ioannina

    Hans-Ulrich Lessing; (Bochum)

    Ka-wing LEUNG; (Shanghai)

    Emmanuel Levinas; (1906–1995), Kaunas

    Jernej Letnar Černič; (Ljubljana)

    Cene Logar; (1913–1995), Horjul

    Javier Hirose Lopez; (Valladolid)

    Janko Lozar; (Ljubljana)

    Izar Lunaček; (Ljubljana)

  • Mojca Maček; (Ljubljana)

    Ram Adhar Mall; Calcutta, (Jena)

    Katarina Majerhold; (Ljubljana)

    Stefan Majetschak

    Clara Mandolini

    Damjan Mandelc; (Ljubljana)

    Andrei Marga; (Cluj)

    Jean-Luc Marion; (Paris)

    Marko Marinčič; (Ljubljana)

    Alfredo Marini; Rome, (Milan)

    Bence Peter Marosan; Budapest

    Arturo Martone; Naples, (Naples)

    Darija Mavrič; (Ljubljana)

    Glen Mazis

    Johannes Meinhardt; (Schwäbisch Hall)

    Eleazar. M. Meletinski; (1918–2005), Moscou

    Eduardo Mendieta; (New York)

    James Mensch; (Antigonish)

    Carlo Michelstaedter; (1887–1910), Gorizia

    Adam Michnik; Warsaw

    Igor Mikecin; (Osijek)

    Jure Mikuž; (Ljubljana)

    Mira Miladinovič Zalaznik; (Ljubljana)

    Maja Milčinski; (Ljubljana)

    Vlado Milovanović; (Ljubljana)

    Gašper Mithans; (Koper)

    Ana Mizerit; (Ljubljana)

    Anton Mlinar; (Koper)

    Gregor Moder; (Ljubljana)

    Ivan Mohorič; (1888–1980), Ljubljana

    Victor Molchanov; Moscow

    Jurgen Moltmann; (Hamburg)

    Michel de Montaigne; (1535–1592), Saint Michel de Montaigne

    Charles Mopsik; (1956–2003), Paris

    Helena Motoh; (Koper)

    Evanghelos A. Moutsopoulos; Athens

    Jožef Muhovič; (Ljubljana)

    Tarik Muranović; (1958–2008), Zagreb

  • Boštjan Narat; (Ljubljana)

    Eric Sean Nelson; (Lowell)

    Thomas Nenon; (Memphis)

    Bernard Nežmah; (Ljubljana)

    Liangkang Ni; (Guangzhou)

    Cathrin Nielsen; (Frankfurt am Main)

    Martin Nitsche; (Usti nad Labem)

    Friedrich Nietzsche; (1844–1900), Röcken

    Boris A. Novak; (Ljubljana)

    Karel Novotny; (Prague)

  • Teja Oblak; (Ljubljana)

    Drago K. Ocvirk; (Ljubljana)

    Tadashi Ogawa; Ohtsu-Shi

    Leon Olive

    Josip Oslić; (Zagreb)

    Iztok Osojnik; (Ljubljana)

    Monika Osvald; (Ljubljana)

    Aleksander S. Ostan; (Ljubljana)

    Kentarõ Otagiri; Kyoto

    Walter Otto; (1874–1958), Tubingen

  • Žarko Paić; (Zagreb)

    Dušan Pajin; (Belgrade)

    Janko Pajk; (1837–1899), Kaplja vas pri Preboldu

    Željko Pavić; Doboj, (Sarajevo)

    Matej Pavšič; (Ljubljana)

    Snježana Paušek Baždar; (Brčko)

    Primož Pečenko; (Ljubljana)

    Max Pensky

    Mitja Peruš; (Ljubljana)

    Metka Peserl; (Maribor)

    Lidija Petek; (Ljubljana)

    Robert Petkovšek; (Ljubljana)

    Maja Petrović; (Ljubljana)

    Tanja Petrović; (Ljubljana)

    Telmo Pievani; (Milan)

    Miha Pintarič; (Ljubljana)

    Andrej Pinter; (1975–2006), Ljubljana

    Robert M. Pirsig; Minneapolis

    Alexis Philonenko; (Paris)

    Plato (Platon); (427 BC–347 BC), Athens

    Helmuth Plessner; (1892–1985), Wiesbaden

    Plotinus (Plotin); (205–270); Lycopolis

    Dušan Plut; (Ljubljana)

    Marko Pogačnik; (Ljubljana)

    Nike K. Pokorn; (Ljubljana)

    Fabio Polidori; Triest, (Triest)

    Primož Ponikvar; (Ljubljana)

    Damjan Prelovšek; (Ljubljana)

    M. Potrč; (Ljubljana)

    Niko Prijatelj; (1922–2003), Ljubljana

    Jan Princl; (Ljubljana)

    Katarina Predovnik; (Ljubljana)

    Alenka Puhar; (Ljubljana 

  • Francois Raffoul

    Simona Rajšp; (Ljubljana)

    Pavle Rak; (Ljubljana)

    Yvanka B. Raynova; (Sofia)

    Mirko Ramovš; (Ljubljana)

    Giovanni Reale; (Milan)

    Mateja Režek; (Ljubljana)

    Paul Ricoeur; (1913–2005), Paris

    Manfred Riedel; (1936–2009), Heidelberg

    Frithjof Rodi; Pforzheim; (Bochum)

    Richard Rorty; (1931–2007), New York

    Josiah Royce; (1825–1916)

    Jana Rošker; (Ljubljana)

    Pier Aldo Rovatti; Modena, (Triest)

    Mario Ruggenini; (Venice)

    Jean Luc Marion; (Paris)

    Marko Ivan Rupnik; (Gorica)

  • Alexandre Safran; (1910–2006), Geneve

    Alessandro Salice; (Graz)

    Melika Salihbeg Bosnawi; (Sarajevo)

    John Sallis; (Boston)

    Javier San Martin; Madrid

    Friedrich Wilhelm Joseph von Schelling; (1775–1854), Munich

    Friedrich Schleiermacher; (1768–1834), Breslau

    Max Scheler; (1874–1928), Munich

    Gunter Scholtz; (Bochum)

    Dennis J. Schmidt; (Pennsylvania)

    Jessica Schmidt

    Holger Schmid; Olten

    Gershom Scholem; (1879–1982), Jerusalem

    Ingeborg Schüßler; (Ludwigsburg)

    Elisabeth Schüssler Fiorenza; (Cenad)

    Gabrielle Sed Rajna

    Michael Sells; (Chicago)

    Alon Segev; Haifa, (Phoenix)

    Han Shan

    Brane Senegačnik; (Ljubljana)

    Hans Rainer Sepp; Rottenbuch, (Prague)

    Nandini Choudhury Sen; (New Delhi)

    Emanuele Severino; Brescia, (Milan)

    Tatyana Shchyttsova; Minsk

    Robert Simonič; (Ljubljana)

    Carlo Sini; (Milan)

    Sandi Sitar; (Ljubljana)

    Klemen Slabina; (Talinn)

    Svetlana Slabšak; (Ljubljana)

    Petra Slatinšek; ( Ljubljana)

    Vid Snoj; (Ljubljana)

    Vladimir  Solovjov; (1853–1900), Moscow

    Ciril Sorč; (Ljubljana)

    Damjan Sova; (Ljubljana)

    Önay Sözer; Istanbul

    Baruch Spinoza; (1632–1677), Hagg

    Marija Sreš; (Bratonci)

    Marija Stanonik; (Ljubljana)

    Leon Stefanija; (Ljubljana)

    Edith Stein; (1891–1942), Breslau

    Vidosav Stevanović; Kragujevac

    Sivia Stoller; Bleiburg; (Vienna)

    Janez Strehovec; (Ljubljana)

    Anton stres; (Ljubljana)

    Rok Svetlič; (Koper)

  • Boštjan Šaver; (Ljubljana)

    Petar Šegedin; (Zagreb)

    Janez Šenk; (Ljubljana)

    Alen Širca; (Ljubljana)

    Igor Škamperle; (Ljubljana)

    Lenart Škof; (Koper)

    Tomaž Šmid; (Ljubljana)

    Zmago Šmitek; (Ljubljana)

    Gustav Špet; (1879–1937), Kyiv

    Artur Štern; (Ljubljana)

    Sara Štuva; (Ljubljana)

    Danilo Šušter; (Maribor)

  • Michael Taussig; (Sidney)

    Borut Telban; (Ljubljana)

    Barbara Tedlock; (New York)

    Toru Tani; Kyoto

    Charles Taylor; (Montreal)

    Julie Taylor

    László Tengelyi; Budapest, (Wupertall)

    Marija Mojca Terčelj; (Koper)

    Andraž Teršek; (Koper)

    Detlef Thiel; (Heidelberg)

    Carlos Thiebaut

    Henry David Thoreau; (1817–1862), Concord

    Lynn Thorndike; (1882–1965); New York

    Rainer Thurnher; (Innsbruck)

    Miha Tišler; (Ljubljana)

    Ted Toadvine

    Cvetka Toth; (Murska Sobota)

    Gregor Tomc; (Ljubljana)

    Kristina Tomc; (Ljubljana)

    Andrina Tonkli Komel; Ljubljana, (Koper)

    Peter Trawny; (Wuppertal)

  • Ivan Urbančič (Ivo Urbančič); (Ljubljana)

    Andrej Ule; (Ljubljana)

    Marko Uršič; (Ljubljana)

  • Gianni Vattimo; (Turin)

    Teo Vadnjal; (Ljubljana)

    Ivan Vidav; (Opčine pri Trstu)

    France Veber; (1890–1975), Gornja Radgona

    Vesna Velkovrh Bukilica; (Ljubljana)

    Jurij Verč; Triest, (Ljubljana)

    Tomaž Verdev; (Ljubljana)

    Helmuth Vetter; Bratislava

    Boris Vezjak; (Maribor)

    Giambattista Vico; (1668–1744), Naples

    Živa Vidic Licul; (Ljubljana)

    Tomo Virk; (Ljubljana)

    Ugo Vlaisavljević; (Sarajevo)

    Matija Vlačić; (1520–1575), Labin

    Janez Vodičar; (Ljubljana)

    Aleš Vodopivec; (Ljubljana)

    Ariana Volarič; (Ljubljana)

    Ugo Volli; (Turin)

    Franco Volpi; (1952–2009), Padova

    Urban Vovk; (Ljubljana)

    Janez Vrečko; (Ljubljana)

  • Bernhard Waldenfels; (Bochum)

    Wen-Sheng Wang; Taipei

    Jörg Wernecke; (Augsburg)

    Alfred North Whitehead; (1853–1900); London

    Andrzej Wierciński; Bialystok, (Freiburg)

    Walter Wili; (1900–1975), Bern

    Jason Wirth

    Mirko Wischke; (Halle/S.)

    Augustinus Karl Wucherer; (Vienna)

    Ludwig Wittgenstein; (1889–1951), Vienna, Austria-Hungary (now Austria)

  • Xu Xiaoyue

  • Ichiro Yamaguchi; Tokyo

    Frances A. Yates; (1899–1981); London

    Ersin Yildiz; (Istanbul)

    Hamid Reza Yousefi; (Teheran)

    YU Chung-Chi; Taipei

    Xin YU; (Guangzhou)

  • Dan Zahavi; (Copenhagen)

    Vinko Zalar; (Ljubljana)

    Jasmina Založnik; (Ljubljana)

    Anja Zalta; (Ljubljana)

    Wei Zhang, (Guangzhou)

    Franci Zore; (Ljubljana)

    Pietro Zovatto; (Trieste)

    Jure Zupan; (Ljubljana)

  • Bojan Žalec; (Ljubljana)

    Tamma Žbontar; (Ljubljana)

    Slavoj Žižek; (Ljubljana)

Revije

P Phainomena

revija za fenomenologijo in hermenevtiko

www.phainomena.com

VEČ…

P Poligrafi 

četrtletna revija za religiologijo, mitologijo in filozofijo

www.poligrafi.si

VEČ…

Knjige

B Umetnost in forma

Uredila: Stefan Majetschak, Jožef Muhovič

Izdal: Raziskovalni inštitut Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani in Inštitut Nove revije – Zavod za humanistiko

Leto izida: 2007

VEČ…

B Obrazi Evrope

Evropa, svet in humanost v 21. stoletju dialog v kulturi – dialog med kulturami zbornik mednarodne konference

Uredila: Dean Komel in Mira Miladinović Zalaznik

Izdal: Inštitut nove revije – Zavod za humanistiko

Leto izida: 2008

VEČ…

B Saga o Kirialaxu

Alenka Divjak

Študija o srednjeveški islandski romanci

Izdal: Inštitut Nove revije – Zavod za humanistiko

Leto izida: 2008

VEČ…

B Kirialax Saga

Alenka Divjak

Izdal: Inštitut Nove revije – Zavod za humanistiko

Leto izida: 2009

VEČ…

B Kemometrija

in obdelava eksperimentalnih podatkov

Jure Zupan

Strokovna recenzija: prof. dr. Darinka Brodnjak Vončina, prof. dr. Marjan Veber

Izdal: Kemijski inštitut, Ljubljana, in Inštitut Nove revije – Zavod za humanistiko

Leto izida: 2009

VEČ…

B Cenzurirano

Zgodovina cenzure na Slovenskem od 19. stoletja do danes

Uredila: dr. Mateja Režek

Recenzenta: prof. dr. Peter Vodopivec, prof. dr. Igor Grdina

Izdal: Inštitut Nove revije – Zavod za humanistiko

Leto izida: 2010

VEČ…

B Slovenski zgodovinski atlas

Uredila: Drago Bajt in Marko Vidic

Izdal: Založba Nova revija, Inštitut Nove revije – Zavod za humanistiko, Inštitut Karantanija

Leto izida: 2011

VEČ…

B Evropska Slovenija

Uredili in uvodno besedo zapisali:  Matej Avbelj, Gašper Dovžan, Jernej Letnar Černič, Miha Movrin

Izdal: Inštitut Karantanija, Ljubljana

Založnik: Inštitut Nove revije – Zavod za humanistiko

Leto izida: 2013

VEČ…

B Družinska kronika

Uredila:  Nina Grafenauer Hafner s sodelovanjem Nika Grafenauerja

Izdal: Inštitut Nove revija – Zavod za humanistiko

Leto izida: 2013

VEČ…

B Novi razred

Analiza komunističnega sistema

Avtor: Milovan Đilas

Prevedel: Niki Neubauer

Uvodna beseda: dr. Bernard Nežmah

Izdajatelj: Inštitut Karantanija

Založnik: Inštitut Nove revije – Zavod za humanistiko

Leto izida: 2014

VEČ…

B Konkurenca in podjetništvo

Avtor: Israel M. Kirzner

Prevedel: Mitja Steinbacher

Izdajatelj: Inštitut Karantanija

Založnik: Inštitut Nove revije – Zavod za humanistiko

Leto izida: 2014

VEČ…

B Pravni temelji prostih trgov

Avtorji prispevkov:  Norman Barry, David Camphell, Stephen F. Copp, Richard A. Epstein, Samuel Gregg, Peter T. Leeson, Julian Morris, Anthony Ogusin in Cento Veljanovski

Prevedel: Niki Neubauer

Uredil: Stephen F. Copp

Izdajatelj: Inštitut Karantanija

Založnik: Inštitut Nove revije – Zavod za humanistiko

Leto izida: 2014

VEČ…

B Nova politična znanost

Avtor: Eric Voegelin

Prevedel: Niki Neubauer

Predgovor: 1987: Dante Germino

Izdajatelj: Inštitut Karantanija

Založnik: Inštitut Nove revije – Zavod za humanistiko

Leto izida: 2013

VEČ…

B Ustava za svobodo

Avtor: Friedrich A. Hayek

Spremna beseda: Bernard Brščič

Izdajatelj: Inštitut Karantanija

Založnik: Inštitut Nove revije – Zavod za humanistiko

Leto izida: 2012

VEČ…

B Moč idej

Avtor: Richard M. Weaver

Prevedel: Niki Neubauer

Izdajatelj: Inštitut Karantanija

Založnik: Inštitut Nove revije – Zavod za humanistiko

Leto izida: 2013

VEČ…

B O vzponu komunizma na Slovenskem

Uvodna beseda: Stane Granda

Uredil: Lovro Šturm

Izdajatelj: Inštitut Karantanija

Založnik: Inštitut Nove revije – Zavod za humanistiko

Leto izida: 2015

VEČ…

B Temelji svobodne družbe

Avtor: Eamonn Butler

Prevedel: Niki Neubauer

Uredil: Lovro Šturm

Izdajatelj: Inštitut Karantanija

Založnik: Inštitut Nove revije – Zavod za humanistiko

Leto izida: 2015

VEČ…

B Življenje in delo

Avtor: Eamonn Butler

Prevedel: Niki Neubauer

Izdajatelj: Inštitut Karantanija

Založnik: Inštitut Nove revije – Zavod za humanistiko

Leto izida: 2015

VEČ…

 

Eberem

Berite z nami

Glavna dejavnost Inštituta Nove revije je interdisciplinarno znanstvenoraziskovalno delo na področju humanistike ter izdajanje knjig in revij s področij filozofije, etike, zgodovine, sociologije, umetnostne zgodovine, literarne zgodovine, prava, ekonomije …

Platforma eberem.si skrbi za promocijo, prodajo in distribucijo aktualnih znanstvenih in strokovnih knjig, revij in e-izdaj v slovenskem in tujih jezikih, in sicer izdaj Inštituta Nove revije in drugih inštitucij.

Raziskovalci inštituta s svojimi članki, prevodi in znanstveno kritiko prispevajo k odpiranju prostora za ustvarjalne ideje in s tem ustvarjajo možnosti za kritični dialog o aktualnih vprašanjih družbe in znanosti.

povezava na eberem.si

Mediji

18. 4. 2015: Pogled, Politička korupcija skriva se izza lažne demokracije, Tomaž Zalaznik uoči konferencije nezavisnih intelektualaca, intervju Srđan Brajčić
> PODROBNO

 

29. 4. 2015: Hrvatska u živo: Milardović, Korač … HTV1
28. 4. 2015: Emisija Pressing, Vladimir Gligorov gost je Dubravka Merlica, in gost Međunarodne konferencije Razvoj demokracije
27. 4. 2015: Anđelko Milardović na međunarodnoj konferenciji Razvoj demokracije
25. 4. 2015: Međunarodna znanstvena konferencija Razvoj demokracije, (www.historiografija.hr)
22. 4. 2015: Međunarodna znanstvena konferencija Razvoj demokracije, (www.tportal.hr)
22. 4. 2015: Međunarodna znanstvena konferencija Razvoj demokracije, (www.unin.hr)
22. 4. 2015: Međunarodna znanstvena konferencija Razvoj demokracije, (www.h-alter.org)
21. 4. 2015: Katedre, Prof. dr. sc. Anđelko Milardović sudionik međunarodne konferencije Razvoj demokracije
17. 4. 2015: Slavonski Brod, razgovor s Tomažem Zalaznikom, direktorjem Inštituta Nove revije, ob mednarodni konferenci Razvoj demokracije v Zagrebu
17. 4. 2015: Glas Slavonije, razgovor s Tomažem Zalaznikom, direktorjem Inštituta Nove revije, ob mednarodni konferenci Razvoj demokracije v Zagrebu
6. 3. 2015: Beg in upor: o post-zgodovinskem mišljenju, Književni petak, Gradska knjižnica, Galerija Kupola, Zagreb, gosti: dr. Dean Komel, dr. Goran Starčević; Urednik in voditelj: Tonči Valentić
19. 2. 2015: Dean Komel o gostovanju dr. Adriana Fabrisa v Ljubljani
5. 1. 2015: Kdo je bil torej Milovan Đilas in kakšne ideje je prinašal? Kako so velikana partijskega vodstva razumeli bralci? Kakšna je bila tedaj Đilasova moč? V oddaji Odprta knjiga Boštjan Narat gosti Bernarda Nežmaha in Jureta Ramšaka.
31. 12. 2014: Prevodna stvarna literaturaMilovan Đilas: Novi razred: analiza komunističnega sistema, Inštitut Nove revije, prevod Niki Neubauer, O jugoslovanski partijski oligarhiji, ki ji pri monopolu nad lastnino niti najbolj reakcionarne vlade sveta ne sežejo do kolen.
4. 7. 2014: Bernard Nežmah o knjigi Milovana Đilasa Novi razred
20. 3. 2014: Izgubljeno in najdeno s prevodom, Panoptikum, moderator: Boštjan Narat, sodelujoči: Ana Duša, Štefan Vevar, Tina Mahkota in Dean Komel.
27. 2. 2014: Dean Komel v oddaji Osmi dan
7. 11. 2013: Dean Komel v Il Piccolo
20. 2. 2013: Pogovor v oddaji Arsov forum, Radio Slovenija 3. Vloga in pomen humanistike v današnji družbi. Sodelujoči: Dean Komel, Katja Perat, Marko Marinčič.
6. 6. 2013: Pogovor v oddaji Pogledi Slovenije, TV Slovenija1, Sojenju Janezu Janši v zadevi Patria. Sodelujoči: Dean Komel, Mitja Čander, Bojan Dobovšek, Simona Toplak, Aleksander Čeferin, Klemen Jaklič, Rajko Pirnat.
8. 5. 2013: Pogovor v oddaji Odprti termin za kulturo, Radio študent. Sodelujoči: Rajko Muršič, Dean Komel, Tjaša Pureber, Lana Zdravković, Matej Rudolf.
16. 4. 2013: Pučnikovi dnevi 2013, 3. razprava: O aktualnosti politične in socialne misli dr. Jožeta Pučnika, modeira Alenka Puhar, sodeloval Dean Komel
18. 1. 2012:  Ali veste, kdaj in kje na ozemlju današnje Slovenije so se naselili prvi Slovani?
3. 9. 2012: Dean Komel: Nekaj kratkih napotil za uporabo humanistike in družboslovja
29. 11. 2012: Titova Jugoslavija kot diplomatski izziv 20. stoletja, na predavanju sodelovala Mateja Režek
23. 11. 2011: O Slovenskem zgodovinskem atlasu
24. 10. 2011: Zgodovina pod kamnom na ovinku
17. 10. 2011: Ali veste, kdo in kdaj je oblegal Maribor?
27. 9. 2011: Ali veste, kdo in kdaj je oblegal Maribor?
1. 9. 2011: Predstavitev Slovenskega zgodovinskega atlasa
29. 8. 2011:  Slovenci premalo poznamo lastno zgodovino, a smo nanjo lahko ponosni
29. 8. 2011:  Slovenski zgodovinski atlas: eden naših največjih založniških in znanstvenih projektov vseh časov
29. 8. 2011: 20-letnica države je skrajni čas, da dobimo prvi slovenski zgodovinski atlas
 23. 8. 2011:  V torek, 23. avgusta, predstavitev Slovenskega zgodovinskega atlasa
22. 8. 2011:  Politiki prirejajo zgodovino
7. 6. 2011:  Podobe znanja: Dr. Dean Komel
5. 5. 2011:  Kritična humanost na stičišču zahodnjaške filozofije in budizma
13. 9. 2011: Slovenski zgodovinski atlas v Studiu City, prispevek Špele Kožar v rubriki Knigga
8. 9. 2011: Podatki o prodaji so odlični, pogovor s Tomažem Zalaznikom
1. 9. 2011: Slovenski zgodovinski atlas
1. 9. 2011: Slovensku zgodovinski atlas, Bernard Nežmah v Mladini
1. 9. 2011: Izšel je prvi slovenski zgodovinski atlas
1. 9. 2011: Slovenski zgodovinski atlas
24. 8. 2011: Usluga slovenski naciji in državi
23. 8. 2011: Slovenski zgodovinski atlas v Modrijanovi knjigarni
29. 7. 2011: Prvi slovenski zgodovinski atlas
25. 6. 2011: Končno: referenčni Zgodovinski atlas Slovenije 
27. 5. 2011: Slovenski zgodovinski atlas
29. 3. 2011: Prof. dr. Tadashi Ogawa: THE TRANS-SUBJECTIVE CREATION OF POETIC ATMOSFERE – predavanje, Oddelek za filozofijo Filozofske fakultete in Inštitut Nove revije
23. 8. 2011: Medprostori, o konferenci Evropa, svet in humanost v 21. stoletju v refleksu Andreja Božiča
5. 12. 2011: Cenzurirano, Zgodovina cenzure na Slovenskem od 19. stoletja do danes, zbornik uredila Mateja Režek
17. 2. 2010: Zupanova knjiga Kemometrija prinaša nove znanstvene izraze v slovenščini 
17. 2. 2010: Predstavitev knjige Kemometrija na Kemijskem inštitutu v Ljubljani
22. 2. 2010: Nova knjiga Kemometrija 
15. 9. 2010: Mateja Režek: Med resničnostjo in iluzijo, Blog knjižnice Inštituta za novejšo zgodovino
26. 11. 2010: Cenzurirano
10. 11. 2010: Inštitut Nove revije – okrogla
20. 10. 2010: Razprava “Konec zahoda?”, Slovenska matica
22. 10. 2009: Izziv odpora, uvod Deana Komela, Slovenska matica
5. 11. 2009: Ustava tudi kot odgovor na izzive družbe, Inštitut dr. Jožeta Pučnika, sodeloval Dean Komel
10. 4. 2008: Po duhovni plati do prihodnosti Evrope, mednarodna konferenca Evropa, svet in humanost v 21. stoletju
9. 4. 2008: Jutri otvoritev mednarodne konference Evropa, svet in humansot v 21. stoletju
1. 12. 2008: Kje so meje EU?, Inštitut dr. Jožeta Pučnika, sodeloval Dean Komel
14. 11. 2008: Pred svetovnim dnevom filozofije: kakšno težo ima veda?, sodeloval Dean Komel
5. 10. 2007: Tiskovna konferenca ob izidu zbornika Umetnost in forma
17. 11. 2006: Evropa kot filozofski pojem, o konferenci Evropa, svet in humanost v 21. stoletju v članku Jaše Drnovška