"Nasilje in razbojništvo v zgodnjem srednjem veku"

P1190929 P1190921

V sodelovanju z Italijanskim inštitutom za kulturo v Sloveniji smo gostili prof. dr. Claudia Povola s predavanjem »Nasilje in razbojništvo v zgodnjem novem veku«.

Predavatelj je na podlagi svojih raziskovanj v beneških arhivih, v primerjavi s študijami in objavljenimi do­kumenti raziskav v nekaterih drugih evropskih deželah, prikazal državne instrumente, ki so v zgodnjem novem veku z represivnimi in procesno-pravosodnimi ukrepi korenito posegli v običajno pravo skupnosti. Najočitneje se to odraža v kaznovalni politiki: maščevanje prevzema država oz. Vladar. Ustrahovalna moč se je kazala v raznovrstnih javnih mu­čilnih svečanostih, ki jih srednji vek ni poznal. Izgon (in/ali azil), ki je bil v običaju skupnosti namenjen času, potrebnem za pomiritev sprtih strani zaradi določenih krivic, postane najpomembnejše kaznovalno orodje, ki omogoči ozemeljsko razširitev sodnih pristojnosti centralnih državnih organov. Izgon je bila kazen tako za velike kot za manjše prekrške, izgnanca pa je proti (državni) nagradi lahko vsakdo ubil. Od konca 16. stol. pa je država uvedla nove oblike družbene re­presije, tako da je spodbujala medsebojno ubijanje izgnancev, s pomilostitvijo in dodeljeno nagrado za ubijalca izgnanca. Pod pokroviteljstvom države so se nato oblikovali pravi oddelki bivših izgnancev – lovcev na glave, ki so pobijali druge izgnance. Tako se je ustvarjal mit o državi, ki skrbi za varnost in blagostanje svojih državljanov. Sodobne razprave o kaz­novalni politiki bi vsekakor morale v večji meri vključevati spoznanja iz bogate pravne kulturne dediščine.

Z njim se je pogovarjal prof. dr. Darko Darovec z Univerze Ca’Foscari Benetke, kjer skupaj izvajata projekt FAIDA.

Po končanem predavanju in diskusiji je bila tudi predstavitev knjige prof. dr. Claudia Povola »Tradicija pride na dan. Razprave iz antropologije prava (16.‒18. stoletje)«, ki je izšla tudi v slovenskem jeziku in bila na voljo na predstavitvi.