Raziskovalni programi

Raziskovalni program:
1. Humanistika in smisel v vidikih zgodovinskosti in sodobnosti (2006–2020)

Program je interdisciplinaren in povezuje raziskovalce na znanstvenem polju humanistike in deloma družboslovja. Ker je program naravnan interdisciplinarno, so podlaga raziskovanja najprej metodološki pristopi, ki jih pri svojem delu uveljavljajo posamezne humanistične vede (filozofske, zgodovinopisne, družbeno-kritične, umetnostno-zgodovinske, umetnostno-teoretske, kulturološke, filološke, znanstveno-teoretske, literarnoteoretske, pedagoške). Enotni in povezujoči vidik tvori hermenevtična metodologija kot osnova humanističnega raziskovanja sploh. V dosedanjem poteku programa je bil že obravnavan ta enotni interdisciplinarni metodološki vidik. Člani raziskovalne skupne so tudi prispevali znanstvene članke v mednarodnih publikacijah, ki obravnavajo metodološke probleme humanističnih ved in se udeležujejo mednarodnih posvetov na to temo (prim. izbrano bibliografijo najpomembnejših dosežkov članov skupine).

Prav meddisciplinarni in medinstitucionlni okvir naj bi vzpodbujal nove metodološke  pristope v posameznih humanističnih vedah, hkrati pa naj bi se znotraj njega odprla tudi nova problemska področja. To lahko tudi omogoči, da se na novo opredeli raziskovalne kriterije znanstvenosti in aplikativnosti humanistike nasploh.

(podrobnejša zasnova programa v predlogu programa ARRS)

Specialni programi:
1. Medkulturni dialog: Evropa, svet in humanost v 21. st. – dialog kultur – kultura v dialogu

Če naj vzpostavljanje interkulturnega pogovora bistveno prispeva k oblikovanju prihodnje evropske družbe in k s tem povezanim političnim odločitvam, potem je potrebno, da ta razgovor odpiramo predvsem v teh elementarnih okvirih, ki so ga zgodovinsko omogočili, ki pa so ravno kot zgodovinske možnosti postali problematični. Evropa se zato ne more enostavno sprijazniti s procesom globalizacije sveta, marveč mora najti odgovore nanj, predvsem ko je v igri odgovornost do humanosti, s katero povezujemo naše razumevanje „kulture“. V tem  nemara tudi zajet ključni smisel pogovora v kulturi kakor tudi pogovora med kulturami danes.

Posamezne teme:

– sporazumevanje in srečevanje v kulturi in med kulturami kot poseben evropski izziv,

– zgodovinskost kot »identiteta« Evrope,

– filozofske predpostavke evropskega samopremisleka,

– prostori umetnosti kot mesta evropskega srečevanja,

– govorica literature in evropski pogovor,

– krščanstvo in Evropa; Evropa spričo dialoga med religijami,

– skupni etos in etika individualnosti,

– Evropa med lastnim in tujim: geopolitične meje in razmejevanja,

– različnost kultur: moč ali nemoč Evrope?

– globalizacija in sprememba dojemanja smisla kulture,

– Evropa kot družba znanja: odgovor na globalizacijo?

– medkulturno sporazumevanje in prihodnost skupne evropske politike.

2. Kriza svobode

Razumevanje svobode osrednji problem, ki se javlja v razmerah današnje splošne družbene krize: ne le, da se vse izraziteje kažejo tendence po njenem omejevanju, marveč se predvsem pozabljajo same podlage, na katere postavljamo naša pojmovanja svobode. Tranzicijski čas po »koncu ideologij« zaznamujejo najrazličnejše družbene demagogije, kapitalske manipulacije, socialni pritiski in vrednostna indiferenca, ko se pod plaščem zagotovljene svobode vseh ne more prikriti negotovosti svobode vsakogar. Kaj pogojuje to negotovost, je vprašanje, na katerega bodo skušali odgovoriti prispevki na konferenci.

Tematski sklopi, ki bodo posebej obravnavani:

– filozofski vidiki krize svobode danes;

– družbenoekonomska kriza in kriznost humanosti;

– svoboda individualnosti in družbena svoboda;

– svoboda skozi zgodovinska, religiozna in kulturna pojmovanja;

– medijska svoboda v primežu politike in kapitala;

– civilna družba in svoboda javne besede;

– pravo in kriza inštitucije človekovih pravic;

– svoboda kot element politične odgovornosti;

– izobraževalne reforme in avtonomija univerze;

– umetniško ustvarjanje kot prostor svobode;

– ekonomistično pogojevanje znanstvenega raziskovanja;

– ekologija in ekonomija v razkoraku svobode.

 

3. Kulturna in naravna dediščina

 

4. Raziskovalno sodelovanje med humanističnimi ustanovami v slovenskem in mednarodnem prostoru

 

Znanstveno in organizacijsko sodelovanje je že vzpostavljeno med naslednjimi inštitucijami:

 

V SLOVENIJI:

– Univerza v Ljubljani

– Univerza v Mariboru

– Univerza na Primorskem

– Univerza v Novi Gorici

– Akademija za likovno umetnost Univerze v Ljubljani

– Teološka fakulteta v Ljubljani

– Znanstveno-raziskovalno središče Univerze na Primorskem

– Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem

– Inštitut za novejšo zgodovino

– Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru

– Narodna galerija v Ljubljani

– Slovenska akademija znanosti in umetnosti

– Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti

– Inštitut za humanistične študije, Ljubljana

– Založba Studia Humanitatis

– Založba Slovenska matica

 

MEDNARODNO:

– Univerza Boca Raton, ZDA

– Univerza v Chicagu, ZDA

– University of London

– Univerza v Wuppertalu

– Univerza v Bochumu

– Univerza v Freiburgu

– Visoka šola za umetnost v Kasslu

– Univerza na Dunaju

– Univerza v Insbrücku

– Univerza Sorbona, Pariz

– Université d’Aix Marseille

– Univerza v Benetkah

– Univerza v Udinah

– Univerza v Milanu

– Univerza Sapienza v Rimu

– Univerza v Trstu

– Universidad Nacional de Educación a Distancia v Madridu

– Avtonomna univerza v Barceloni

– Univerza v Lisboni

– Research Center for Communication and Culture – Catholic University of Portugal – Lisbon

– National and Kapodistrian University – Athens

– Eastern Mediterranean University – Famagusta

– Institute of Language and Communication Studies – Izmir

– Univerza v Cluju

– Univerza v Pragi

– Institute of Philosophy and Sociology / Polish Academy of Sciences – Warsaw

– National Research University – Higher School of Economics – Moscow

– Humanistična fakulteta Moskovske univerze

– Univerza v Kijevu

– Univerza sv. Klimenta v Sofiji

– Univerza v Vilni

– Univerza v Guangdzouju

– Univerza v Taipeju

– Univerza v Kjotu

– Palackỳ University, Olomouc

– Fink Arhiv Freiburg

– Analecta hermeneutica

– Gesellschaft für Förderung der Kultur im erweiterten Europa, Berlin

– Organization of Phenomenological Organizations (Boca Raton, Praga)

– Orbis Phaenomenologicus

– Centre de recherches phénoménologiques et herméneutiques, Pariz

– Institut Jana Patočke, Praga

– Nordic Society for Phenomenology

– Deutsche Gesellschaft für phänomenologische

– Forschung

– The World Phenomenology Institute, New York

– Institut für Axiologische Forschungen, Dunaj