Sodobno slovensko zgodovinopisje (znanstveni posvet)

10.–11. 10. 2007, Inštitut za novejšo zgodovino, Kongresni trg 11, Ljubljana

Organizacija posveta:

Inštitut Nove revije – Zavod za humanistiko in Inštitut za novejšo zgodovino

Nastopajoči na posvetu:

Peter Vodopivec, Peter Štih, Dean Komel, Stane Granda, Jerca Vodušek Starič, Oto Luthar, Bojan Godeša, Boris Mlakar, Ervin Dolenc, Mateja Režek, Bernard Nežmah, Gorazd Bajc, Marta Verginella, Marko Štuhec, Egon Pelikan, Igor Grdina, Aleš Gabrič, Petra Svoljšak, Marjan Drnovšek, Tamara Griesser Pečar, Jože Dežman, Mateja Ratej

Na znanstvenem posvetu »Sodobno slovensko zgodovinopisje« je svoje poglede soočilo 22 slovenskih strokovnjakov s področja zgodovinopisja, filozofije in sociologije. Posvet se je ozrl na novejšo historiografijo, spregovoril o konceptualnih premikih v slovenskem zgodovinopisju in njegovi primerljivosti v evropskem kontekstu, soočil različne metodološke pristope in teoretska izhodišča zgodovinopisja, posebno pozornost pa je namenil tudi javni in politični rabi zgodovine in s tem povezani odgovornosti zgodovinopisja.

Programski tekst:

Na znanstvenem posvetu je svoje poglede na slovensko zgodovinopisje predstavilo 22 uveljavljenih zgodovinarjev, filozofov in sociologov, razprava pa je odprla in kritično osvetlila številne dileme sodobnega slovenskega zgodovinopisja. Referenti so se ozrli na novejšo historiografijo, spregovorili o konceptualnih premikih v slovenskem zgodovinopisju in njegovi primerljivosti v evropskem kontekstu, soočili različne metodološke pristope in teoretska izhodišča, pozornost pa so namenili tudi javni in politični (zlo)rabi zgodovine. Razpravljavci so ugotavljali, da je slovenska historiografija v zadnjih dveh desetletjih na eni strani posodobila svoje znanstvene metode in razširila teme raziskovanja, na drugi strani pa je še vedno precej fragmentarna in zaprta v nacionalne meje ter nepripravljena na polemično soočanje različnih stališč in interpretacij. Ena od očitnejših pomanjkljivosti slovenskega zgodovinopisja je tudi, da večinoma odklanja teoretsko razpravo in se redko poglobi v svoja epistemološka izhodišča, včasih pa zavrača celo pojasnjevanje metodologije in tako postane netransparentno tudi za strokovno javnost. Nemalokrat odsotna je tudi vpetost slovenskih zgodovinskih izkušenj v širši evropski kontekst, saj je primerjalni pristop v slovenskem zgodovinopisju še vedno prej izjema kot pravilo. Zanimanje javnosti za zgodovino je razmeroma veliko, vendar med njo in zgodovinopisjem ni ustreznega dialoga. Javnost od zgodovinopisja običajno pričakuje jasne odgovore, ostre opredelitve in s tem poenostavljeno sliko preteklosti, nemalokrat pa ne ločuje med politično publicistiko in profesionalnim zgodovinopisjem. Zgodovinarji na drugi strani iščejo prepletenost in večplastnost zgodovinskih procesov, s čimer težko zadostijo povpraševanju javnosti, hkrati pa ne izkoriščajo vseh možnosti, ki jih ponuja zanimanje javnosti za preteklost in občutno premalo storijo za javno prepoznavnost svojih raziskav. Na posvetu je bil poudarjen pomen razvijanja avtonomije in notranjega pluralizma zgodovinopisja, ki zahteva vzpostavitev odprte, kritične razprave med zgodovinarji in konstruktivnega dialoga med zgodovinopisjem in javnostjo.

Program:

Peter Vodopivec: Nacionalna zgodovina: med narodnjaško apologijo in kritično refleksijo

Peter Štih: Pledoaje za drugačen pogled na starejšo slovensko zgodovino

Dean Komel: Filozofija in zgodovina

Oto Luthar: Med cenzurirano preteklostjo in revidiranim spominom: slovensko postsocialistično zgodovinopisje na prehodu

Bojan Godeša: Razpotja in dileme slovenskega zgodovinopisja o drugi svetovni vojni po osamosvojitvi Slovenije

Boris Mlakar: Druga svetovna vojna in vprašanje revizionizma v slovenskem in evropskem zgodovinopisju

Ervin Dolenc: »Arhivisti in zgodovinarji«: metodološki problemi slovenskega zgodovinopisja o 20. stoletju

Mateja Režek: Problemi slovenskega zgodovinopisja o obdobju socializma

Marta Verginella: Koliko primerljivosti premore oziroma potrebuje slovensko zgodovinopisje?

Marko Štuhec: O komparativnosti v slovenskem zgodovinopisju

Egon Pelikan: Zgodovina, kulturna zgodovina in vse druge zgodovine

Igor Grdina: Težavno porajanje Slovencev

Aleš Gabrič: Slovensko zgodovinopisje med stroko in politiko

Mateja Ratej: Refleksivnost zgodovinark in zgodovinarjev v slovenskih tiskanih medijih v začetku 21. stoletja

Petra Svoljšak: Kdaj bomo posvojili prvo svetovno vojno?

Marjan Drnovšek: Raziskovanje slovenskih izseljencev: stare paradigme in nove perspektive

Gorazd Bajc: Zgodovinopisje in obravnava zgodovine obveščevalnih služb

Bernard Nežmah: Koncept dogodka v zgodovinopisju

Tamara Griesser Pečar: Slovenska Katoliška cerkev v novejšem slovenskem zgodovinopisju in publicistiki

Jože Dežman: 20. stoletje v transformacijskih ritmih slovenske muzeologije

Stane Granda: Med starimi obvezami in novimi nalogami

Jerca Vodušek Starič: Slovensko zgodovinopisje – metode in revizija