Raziskovalni projekti

Hermenevtični problem razumevanja človeške eksistence in koeksistence v epohi nihilizma: J7-4631 (2022–2025)

Raziskovalni projekt

Hermenevtični problem razumevanja človeške eksistence in koeksistence v epohi nihilizma

J7-4631 (A)

Nosilec: prof. dr. Dean Komel

0,6159 FTE

Obdobje: 1. 10. 2022–30. 9. 2025

SICRIS: https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/project/20026R

Očrt raziskav

Raziskovalni projekt obravnava epohalno izkušnjo nihilizma v pogledu razumevanja človeške eksistence in koeksistence. Vidik koeksistence je posebej podan ob predpostavki, da javljanje nihilizma danes poudarjeno zadeva horizont skupnega življenjska sveta, ki ga zaznamujejo globalne in lokalne družbene krize. V skladu s tem je tudi načrtovana izvedba raziskovalnega projekta podana v dveh usmeritvah. Prva zadeva konceptualno opredelitev fenomena nihilizma, ob čemer so upoštevani njegovi filozofski, zgodovinski, umetniški, literarni, religiozni, tehno-znanstveni, kulturni in socialni konteksti. Druga usmeritev je povezana z neposredno obravnavo epohalnega stanja nihilizma: v vsem človekovem udejstvovanju, v vsem tistem, kar imenujemo rast kulture, razvijanje družbe, razmah ustvarjalnosti, dvigovanje izobrazbene ravni, znanstveni in tehnološki napredek, demokratične pravice in svoboščine, skupaj z vero v Boga, umanjka to, da se človek izpolnjuje kot človek. V situaciji, ko družbena subjektiviteta vse postavlja v funkcijo pridobivanja na kapitalsko-tehnični moči, se hkrati briše smisel človeške eksistence in koeksistence ter življenja nasploh. Kljub temu, da vsepovsod terjamo in zagovarjamo odgovorno ravnanje, ostajamo v pogledu vprašanja smisla humanosti brez odgovora. Ta okoliščina opredeljuje tudi pripravo hermenevtične topologije raziskovalnega projekta kot kritične analitične podlage za razumevanje te nihilistične krize sodobne človeškosti. S tem je metodološko nakazana strukturna interpretacija smisla samega, kakor jo zastopa hermenevtično usmerjena interdisciplinarna humanistika.

Humanistične vede so bile v svojem novejšem razvoju vse po vrsti postavljene pred metodološko nalogo, da eksplicitno podajo svoj model interpretacije. Problemsko polje razumevanja človeške eksistence in koeksistence v epohi nihilizma nas sooča s tujostjo človeškega in medčloveškega izkustva, ki ni vselej neposredno interpretativno dosegljivo in zato terja preseganje utečenih modelov interpretacije v okvirih humanističnih ali socialno-psiholoških študij. To nedvomno pomeni poseben izziv za oblikovanje interdisciplinarno usmerjenega raziskovalnega pristopa, ki se v svoji izvedbi, sledeč sami hermenevtično logiki posredovanja smiselnih struktur, ne omejuje le na njihovo konceptulizacijo, pač pa že izhodiščno vzame v zakup tudi vidik njihove komunikacije. Način razumevanja bivanjskega izkustva je namreč zmeraj odvisen od tega, kako se ali se ne o njem sporazumevamo in kaj v tem oziru pogojuje možnost sporazumevanja.

Ključen komunikativni vidik je v okviru predlaganega raziskovalnega projekta najprej podan s tem, da omogoča medsebojno soočanje in povezovanje različnih razumevanj sodobnega nihilizma v filozofskih, religioznih, etičnih, umetniških, literarnih, kulturnih, zgodovinskih, znanstvenih in družbenih horizontih. To lahko prispeva k oblikovanju skupne perspektive humanističnega diskurza, ki se more razglašati za posthumanistično ali transhumanistično že zato, ker se danes širom sveta soočamo s primeri dehumanizacije, ki nas tako rekoč primorajo, da zagovarjamo perspektivo nove humanizacije.

B) Področja raziskav

Filozofske študije

Filozofski del raziskav je najprej namenjen temu, da se začrta veljavnost hermenevtične razlage nihilizma, ki kot taka vključuje tudi druga polja humanističnih raziskav pa tudi umetnosti , religije, kulture in znanosti. Hermenevtična razlaga naj bi v tem pogledu predvsem pokazala, da epohalni fenomen nihilizma ni posledica številnih družbenih kriz, s katerimi se srečujemo v sodobnem svetu, ter psihopatologij, ki jih te krize sprožajo, marveč jih, prav nasprotno, sam po sebi pogojuje na eksistencialni in koeksistencialni ravni. V tem pogledu nas epohalno izkustvo nihilizma postavlja pred obči problem smisla humanosti kot take, ki je danes izpostavljen vsesplošnemu razvrednotenju. To nadalje sproži vprašanje vrednostnih podlag, na katerih se vzpostavlja človeško delovanje, kolikor ga ne vnaprej reduciramo na družbeno funkcioniranje, kar sploh predstavlja eno ključnih oblik nihilizma v pogledu zavzemanja odnosa do skupnega življenjskega sveta, ki kot tako izpolnjuje človeško eksistenco in koeksistenco. Glede tega se v okviru filozofije in humanističnih ter družboslovnih ved že dlje časa javlja zahteva po formiranju obče veljavne etike, ki bi presegla razvrednotenje smisla humanosti in kot taka omogočila novo humanizacijo. Kolikor že se zdi taka zahteva po etični odgovornosti na mestu, jo je treba podvreči premisleku, v kolikšni meri odgovarja na nihilistični izziv, ki zajema našo sodobnost v celoti, ne zgolj posamezna dogajanja v njej. Postmodernistične teorije nihilizma so zastopale dekonstrukcijo vidikov »celote« in »smisla«, filozofsko izhodišče predlaganega projekta pa v nasprotju s tem postavlja v ospredje tako človeško razmerje do celote sveta, kakor tudi osmišljanje človeškega delovanja kot dva določujoča vidika soočanja z nihilizmom v sodobnosti.

DP 1/ Filozofske raziskave: prof. dr. Dean Komel / Vodja / (Raziskovalec – R) / dr. Andrej Božič (R) / izr. prof. dr. Andrina Tonkli Komel (R) / dr. Tina Bilban (R) / doc. dr. Manca Erzetič (R)

Zunanja eksperta:

prof. dr. Jeff Malpas, (University of Tasmania)

prof. em. dr. Bernard Waldenfels (University of Bochum)

Religiološke študije

Hermenevtični poudarek na izkustvu celote sveta in smisla delovanja ni relevanten le na polju filozofskih refleksij nihilizma, pač pa tudi znotraj teološke in religiozne misli, ki v ospredje postavlja osebni odnos človeka do boga. Religiozno razumevanje nihilizma ne opredeljuje zgolj Nietzscheje razglas »smrti boga« Kierkegaardova eksistencialno pojmovanje »religioznega obupa«, ali po drugi strani budistično razumevanje »praznine«, pač njegovo epohalno javljanje, ki zadeva sam eksistencialni in koeksistencialni značaj vere v Boga v sodobnosti. Ali in v kateri meri smo danes svobodni v našem odnosu do božjega, ali pa se raje zatekamo v iskanje nadomestkov zanjo, kot je predvidel že Dostojevski za njih pa še vrsta drugih religioznih mislecev? Osebne vere ne moremo reducirati na njene kulturne, ali družbene aspekte, ne moremo je znanstveno potrjevati ali zanikati, ne moremo je, globje vzeto, omejevati na prakse religioznih institucij. Ključni cilj religiološkega dela raziskav v okviru predloženega projekta je, da pokaže, kje se danes lahko naznanja prostor za »(ko)eksistenco v veri«, ki bi mogel razsvetliti cono nihilističnega mraka. Tega prostora, ki opredeljuje sam človeški etos, ni mogoče nasilno osvajati, marveč zahteva strpno komunikacijo, ki se danes svetovnozgodovinsko ponuja kot dialog v religiji sami ter kot dialog med religijami.

DP 2/ Religiološke študije: doc dr. Igor Bahovec / doc. dr. Brane Senegačnik (R) / prof. dr. Frane Adam (R)

Zunanja eksperta:

prof. dr. Holger Zaborowski (Katholisch-Theologische Fakultät der Universität Erfurt)

prof. dr. Adriano Fabris (Facoltà di Teologia di Lugano)

Humanistične študije znanosti in tehnologije

Znanstveni pogled na svet običajno ne le razločujemo od religioznega, marveč ga v razsvetljenski maniri postavljamo tudi kot njegovo kritično nasprotje. Kot je pokazala predvsem sodobna fenomenološka misel na čelu s Husserlom, se pa se je tudi formacija znanstvenih spoznanj znašla v krizi lastnih predpostavk. Postalo je očitno, da znanstveno gledišče, posebej skozi svojo tehnološko aplikacijo, ne le da ni imuno na javljanje nihilizma, pač pa lahko celo določilno prispeva k nihilistični imunizaciji razumevanja humanosti in sveta.

Novo znanstveno znanje vseskozi spreminja fenomene, ki jih zaznavamo na horizontu življenjskega sveta in/ali naš način zaznavanja teh fenomenov. Aplikacije tega znanja spreminjajo naš način življenja v svetu in s tem sam svet. Tako spreminjajo tudi to, kako zaznavamo sebe in druge, kako se srečujemo z drugimi in nenazadnje, kako razumevamo to srečevanje. Novo znanstveno znanje širi naš horizont, odpira možnosti, za katere poprej sploh nismo vedeli, da obstajajo: možnosti za nova odkritja, za nove perspektive, s katerim dojemamo svet; pa tudi nove možnosti, kako biti v svetu, ki jih odpirajo aplikacije tega novega znanja od npr. komunikacijskih sredstev do novih praks na področju medicine. Ko pa te aplikacije vstopajo v naš svet brez kritične refleksije izgubijo povezavo in z življenjskim svetom kot temeljem njihovega razumevanja. Postanejo sredstva za vzdrževanje samozadostnega sistema produkcije in potrošnje. Za zagotavljanje tega sistema smo pripravljeni omejevati tako svoje možnosti kot možnosti drugih, s katerimi se srečujemo v svojem življenjskem svetu. Aplikacije znanja s tem omejujejo naše možnosti namesto, da bi jih omogočale, še več: lahko postanejo učinkovita sredstva družbenega nadzora in obvladovanja življenja v celoti.

DP 3/ Humanistične študije o znanosti in tehnologiji: dr. Tina Bilban (R) / izr. prof. dr. Andrina Tonkli-Komel (R) / prof. dr. Frane Adam (R)

Zunanji ekspert:

prof. dr. Ľubica Učník (Murdoch University Perth)

Kulturne študije

Kulturno dojemanje nihilizma je takoj po prvi svetovni vojni vzpodbudilo Spenglerjevo delo Propad Zahoda, v nadaljevanju pa razmisleki o krizi evropskega človeštva (Valery, Husserl). Po drugi svetovni vojni je predvsem pod vplivom eksistencializma stopila v ospredje nihilistična kriza humanizma. Novo kulturno karakterizacijo je prejel nihilizem v okviru postmodernistične diskusije, ki je imela prevladujoč vpliv vse do začetka 21. stoletja, ko se je pod vplivom globalizacije in razvoja biotehnologij znova postavilo vprašanje kulturnega samodojemanja človeške eksistence in koeksistence. Hkrati pa našo sodobnost zaznamujejo globalne družbene razmere, ki ne morejo več prikrivati izpostavljenosti radikalni dehumanizaciji. S hermenevtičnega stališča se ob tem zastavlja vprašanje, mar kritika evrocentrizma in zagovor multikulturalizma prispevata k preseganju kulturne samozadostnosti, ali pa imamo opraviti le z novo obliko postkolonialistične kulturne hegemonije globalnega kulturalizma, ki vzvratno vpliva tudi na evropsko kulturno samodojemanje? Kolikor je evropski kulturni horizont oblikovalo izročilo humanizma, se kot ključna usmeritev kulturoloških raziskav zarisuje obravnava posthumanistične in transhumanistične metamorfoze odnosa do kulture in narave v sodobnosti, ki samo pa sama po sebi ne definira stanja nelagodja v kulturi, še manj pa seže v njegovo nihilistično poreklo. Neposredni namen kulturoloških raziskav je v tem okviru pokazati pomen človeške ustvarjalnosti na področju umetnosti, medijev, interneta, izobraževanja in družbene kritike. Brez kulturnih spodbud sicer grozi, da kot družba in posamezniki tako rekoč otopimo, ne da bi sploh zaznali, kako nas prav taka nihilistična indiferenca podvrže biopolitični manipulaciji.

DP 4/ Kulturne študije: doc. dr. Manca Erzetič (R) / doc. dr. Bernard Nežmah (R) / prof. dr. Dean Komel (R) / doc. dr. Igor Bahovec (R) / doc. dr. Brane Senegačnik (R) / up. prof. dr. Mira Miladinovič Zalaznik (R)

Zunanja eksperta:

prof. dr. Mădălina Diaconu (Univerza na Dunaju)

prof. dr. Jeffrey Andrew Barash (University of Amiens, School of Historical Studies, Institute for Advanced Study, Princeton)

Študije umetnosti

Umetniški in literarni vidik javljanja nihilizma je potrebno tako kot filozofskega in religioznega konceptualno razločit od kulturnega. Obravnava umetnosti, literature, filozofije in religije kot kulturnih ali družbenih doprinosov je namreč sama po sebi redukcionistična. Avtentične umetniške forme ni mogoče formalizirati, še manj uniformirati, in v tem pogledu deluje odprto tako po ustvarjalni kot po recepcijski plati. V tem pogledu nam vprašanje destrukcije in dekonstrukcije umetniške forme lahko posebej približa nihilistični horizont, ki stiska človeško eksistenco v možnosti njenega utemeljevanja. Izkustvo breztemeljnosti in hkrati zaostri obravnavo vidika eksistencialne svobode kot nujnega pogoja umetniške ustvarjalnosti. Analiza in kritika sočasne umetniške ustvarjalnosti naj bi predvsem priskrbela hermenevtično topologijo, ki bi v pogledu razumevanja pomena umetnosti danes omogočala teoretske prehode med estetiko in etiko, na poseben način pa naj bi razgrnila tudi politično dimenzijo umetniške ustvarjalnosti danes, ki se so skuša zastreti na podlagi socio-ekonomskih faktorjev.

DP 5/ Študije umetnosti: akad. prof. dr. Jožef Muhovič (R)

Zunanja eksperta:

prof. dr. Žarko Paić (Univeza v Zagrebu)

akad. prof. dr. Milček Komelj (SAZU)

Literarne študije

Kolikor predlog raziskovalnega projekta posebej poudarja relevantnost hermenevtičnega vidika za celotno vzpostavljanje interdisciplinarnega pristopa k obravnavi nihilizma, zavzema obravnava literarnih del prav posebno konceptualno mesto, saj se interpretativni kontekst tozadevno javlja v neposrednem oblikovanju izraznih možnosti . V tem verjetno tiči tudi razlog, da je literarna ustvarjalnost navkljub konkurenci medijskega in internetnega prezentiranja ohranila svojo družbeno relevantnost. Nadalje pa literarna dela lahko najneposredje predstavijo individualno- eksistencialno izkušnjo, ki vključuje eksistencialno sporočilnost.

V okviru predlaganega projekta bo v povezavi z osrednjo tematiko nihilizma posebna pozornost namenjena pričevanjski literaturi, ki je nadvse relevantna za polje interdisciplinarnih humanističnih raziskav, še posebej v primeru obravnave takega fenomena kot je epohalno izkušnja nihilizma, ki povezuje obče-zgodovinsko in individualno zavedanje sveta. Ta povezava vrh tega ni vnanja, marveč terja eksistencialno zastavitev pričevalca v hermenevtični situaciji izrekanja resnice, sicer pričevanje ni možno. Ta obveznost »govoriti resnico«, ki so jo v povezavi s pričevanjsko literaturo posebej izpostavili Ricoeur, Foucault in Agamben, se nedvomno pokaže za izjemno pomembno, ko gre za izpričevanje nihilistične izkušnje, saj nastopi vprašanje kako je ta lahko resnična, oziroma ali svojo resničnost prejme že v neposrednem eksistencialnem izrazu ali v koeksistencialni sporočilnosti ali v součinkovanju obojega.

DP 6/ Literarne študije: dr. Andrej Božič (R) / doc. dr. Manca Erzetič (R) / up. prof. dr. Mira Miladinović Zalaznik (R)

Zunanji ekspert:

prof. dr. Galin Tihanov (Queen Mary University of London)

Zgodovinopisne študije

Zgodovinopisni vidik predloga raziskovalnega projekta je vnajprej osredotočen na hermenevtično vprašanje, kako je epohalno izkustvo nihilizma vpleto v same postopke zgodovinske deskripcije in razlage. Tudi zagovor objektivnosti zgodovinopisne deskripcije se ne more izogniti diferenciaciji interpretacij, ki zgodovinsko materijo vedno znova odpirajo za njeno aktualizacijo. Ta po svojih učinkih lahko presega okvir zgodovinopisja kot humanistične discipline in prejme širši družbeni ter politični kontekst. Neposreden primer za to ponuja trenutna družbena situacija v Sloveniji, ki jo zaznamuje nerazčiščen odnos do polpretekle zgodovine – državljanskega spopada med drugo svetovno vojno ter obdobje socializma, ki temu sledi. Nemožnost poenotenja stališč v zvezi s tem in perpetuirano medijsko spodbujanje kulturnega , ideološkega in političnega boja izrazito obremenjuje zaupanje v demokracijo in družbeni razvoj Slovenije nasploh.

Ta vidik zgodovinopisnih raziskav, ki je najtesneje povezam z literarnim, umetniškim, filozofskim , religioznim in kulturnim razumevanjem nihilizma od začetka prejšnjega stoletja pa do danes, je možno primerno teoretsko reflektirati samo v širšem hermenevtičnem zastavku razumevanja zgodovinskosti v evropskem in globalnem kontekstu, ob predpostavki da ga notranje preči nihilistično izkustvo.

DP 7/ Zgodovinopisne študije: prof. ddr. Igor Grdina (R) / up. prof. dr. Mira Miladinović Zalaznik (R)

Zunanji ekspert:

prof. dr. dr. h. c. mult. Harald Heppner (Karl-Franzens-University Graz)

Sociološke študije

Postmodernistični zagovor vrednostnega pluralizma je po eni stran prispeval k vzpostavljanju »odprte družbe«, vendar pa ni mogel preseči krize zgodovinske in kulturne identitete, ki zadeva samo možnost človeške koeksistence. Podobno lahko ugotovimo za različne oblike družbenih identifikacij, ki jih danes izdatno podpira medijska in spletna produkcija. Njihov učinek je virtualna manipulacija družbene realnosti, znotraj katere faktično ne vemo , kaj je resnično in kaj ne, kar v osnovi pogojuje možnosti našega individualnega delovanja in medčloveške komunikacije, prav tako pa politično odločanje. Aktualna pandemiološka situacija je še nadalje zaostrila te vidike funkcioniranja »postfaktične« družbe, ki smisel eksistence in koeksistence vse izraziteje zvaja na prazno družbeno funkcijo. S tem se neposredno krepi sistem družbenega nadzora, biopolitična oblast, znotraj katere se vzajemno uveljavlja moč kapitala, tehnike in politike. Sociološke študije se ne morejo zadovoljiti zgolj z opisom zatečenega družbenega stanja v globalnem in lokalnem okviru, marveč morajo ob tem kritično reflektirati strukturne vidike vzpostavljanja družbenih moči, ki jih indikativno spremljalo različne družbene krize.

DP 8/ Sociološke študije: prof. dr. Frane Adam (R) / doc. dr. Bernard Nežmah (R)

Zunanja eksperta:

prof. dr. Anđelko Milardović (Institute for European and Globalization Studies)

prof. dr. Ilja Srubar (Univerza Erlangen-Nürnberg).

C) Sintetični vidik interdisciplinarnih raziskav

Raziskave na področju interdisciplinarne humanistike si kot osnovni cilj postavljajo izdelavo interkonceptualnosti, ki naj bi v sintetičnem pogledu prezentirala ključne strukturne momente področnih analiz. Šele na podlagi takšne interkonceptualnosti je možna ožja znanstvena in širša aplikacija raziskovalnih rezultatov. Poglavitno vodilo interkonceptualizacije je podano na podlagi okvirnega tematskega horizonta raziskave. V skladu s tem so metodološki postopki izhodiščno podani z vidikov posameznih področnih ved in v samem poteku projekta nadgrajeni v smeri izdelave interdisciplinarnega raziskovalnega polja. Sintetični vidik celotne raziskave se v skladu s tem imanentno oblikuje kot idejna formacija, znotraj katere se lahko spektralno razvije možnost humanistične komunikacije.

D) Izvedbeni načrt:

Leto 1

Sestanek raziskovalne skupine z namenom natančne določitve organizacijskih in uredniških zadolžitev glede na predloženi izvedbeni plan (mednarodne konference, tematske delavnice, objava zbornikov konferenc, individualne objave člankov in monografij)
Oblikovanje posebnega spletnega portala za sprotno obveščanje o poteku in rezultatih izvedbe raziskovalnega projekta ter povezavami na spletne vire, ki so povezani s tematiko projekta.
Znanstvene objave članov in članic raziskovalne skupine v mednarodno priznanih znanstvenih revijah ter objave referatov v znanstvenih zbornikih in monografijah (2 na leto) – Skozi vsa tri leta
Študijska delavnica za študente na temo razumevanja nihilizma danes ob participaciji mednarodnega eksperta
Priprava in izvedba mednarodne znanstvene konference Vprašanje humanizacije v epohi nihilizma
Tematska pogovorna srečanja Človeška koeksistenca v epohi nihilizma (4) – Skozi vsa tri leta
Videoposnetki s pogovornih srečanj

Leto 2

Sestanek projektne skupine z namenom analize dosežkov v prvem letu izvajanja projekta in izdelave podrobnega načrta drugega leta izvajanja projekta
Izdaja zbornika mednarodne znanstvene konference Vprašanje humanizacije v epohi nihilizma
Priprava in izvedba mednarodnega znanstvenega posveta na temo Kapital – tehnika – politika: nihilistična grožnja novega totalitarizma?
Študijska delavnica za študente na temo razumevanja nihilizma danes ob participaciji mednarodnega eksperta
Priprava in izvedba posveta Eksistencialni in kulturno-socialni pomen izpričevanje nihilizma v literaturi, umetnosti, zgodovinskih virih in medijih
Priprava in izdaj zbornikov referatov z dveh znanstvenih posvetov
Znanstvene objave članov in članic raziskovalne skupine v mednarodno priznanih znanstvenih revijah ter objave referatov v znanstvenih zbornikih in monografijah (2 na leto) – Skozi vsa tri leta
Tematska pogovorna srečanja Človeška koeksistenca v epohi nihilizma (4) – Skozi vsa tri leta

Leto 3

Sestanek projektne skupine z namenom analize dosežkov v drugem letu izvajanja projekta in izdelave podrobnega načrta zaključka izvajanja projekta
Priprava in izvedba znanstvenega posveta Nihilizem in problem človeške svobode – evropski in svetovni izziv
Priprava zbornikov prispevkov z mednarodne konference. Študijska delavnica za študente na temo razumevanja nihilizma ob participaciji mednarodnega eksperta
Izdaja zbornika z mednarodnega znanstvenega posveta Nihilizem in problem človeške svobode – evropski in svetovni izziv
Znanstvene objave članov in članic raziskovalne skupine v mednarodno priznanih znanstvenih revijah ter objave referatov v znanstvenih zbornikih in monografijah (2 na leto) – Skozi vsa tri leta
Tematska pogovorna srečanja Človeška koeksistenca v epohi nihilizma (4) – Skozi vsa tri leta
Objave videoposnetkov in priprava zbornika prispevkov s pogovornih srečanj
Sestanek projektne skupine z namenom ocene doseženih ciljev raziskovalnega projekta in priprava poročila .

E. Realizacija raziskovalnega projekta 1. 10. 2022–1. 4. 2024

Poleg dveh diskusijskih večerov v novembru 2022 (8.8, COBISS.SI-ID – 133622275; 8.9., COBISS.SI-ID 136652803], se je v sodelovanju z inštitucijami na Univerzah v Wuppertalu in Univerzi v Pragi na začetku izvajanja projekta organiziral tudi mednarodni posvet o pomenu filozofije Eugena Finka za hermenevtično obravnavo nihilizma z namenom, da se okrepi mednarodno sodelovanje na dotičnih raziskavah (8.18., COBISS.SI-ID 139807491). Organizirana je bila tudi mednarodna študijska delavnica v pogledu Heideggrove hermenevtične obravnave nihilizma (8. 10. COBISS.SI-ID 168644355). Nadalje velja omeniti monografsko obravnavo interdisciplinarne veljavnosti hermenevtike na stičišču zgodovine, kulture spominjanja, zgodovinopisja, literarnih študij in pričevanja (6.10., COBISS.SI-ID 144679171). V sodelovanju z Barret. The Honors College, Arizona State University, in KUD Sestava je bila organizirana konferenca in študijske delavnice On Beauty: The Utopia of Imagination, Here and Now? International Symposium in Hermeneutic Philosophy, na kateri so bili v ospredju hermenevtični vidiki umetniške recepcije (8.19. COBISS.SI-ID161657347).

Raziskovanje v okviru projekta potekalo na področjih filozofije (6.6., 172027651), literarne zgodovine (6.3, COBISS.SI-ID 178386691), teorije pričevanjskosti (6. 2., COBISS.SI-ID 156421635; 6.10., COBISS.SI-ID 144679171; 6. 8.,COBISS.SI-ID 178385923), zgodovinopisja (6.4., COBISS.SI-ID 80011011; 6.7., COBISS.SI-ID 8001 1 67719683), kulturnih študij, družbene teorije in kritike (6 5., COBISS.SI-ID 178384899). Vpliv nihilizma na dojemanje človeške koeksistence je bil posebej obravnavan v okviru mednarodnega kongresa »Vprašanje človeške eksistence in koeksistence v epohi nihilizma«. Kongres je bil soorganiziran z Univerzo v Pisi in centrom za proučevanje nihilizma v Tunji (8. 15., COBISS.SI-ID 172027651). Omeniti velja tudi prispevek vodje projektne skupine v tematski številki znanstvene revije Teoria, ki je bila namenjana tematiki vojne in nihilizma (6.1., COBISS.SI-ID 180013315). Nihilistični problem človeške eksistence obravnava tudi vrsta znanstvenih člankov v publikaciji Thinking Togetherness. Phenomenology and sociality (6.8 COBISS.SI-ID 172262659).

Poleg prispevkov na omenjenem kongresu (6. 6. COBISS.SI-ID 172027651), so bila glede vprašanja (post)humanosti in nihilizma pomembno diskusijska srečanja v novembru 2022 ter maju 2023 (8.9., COBISS.SI-ID 136652803; 8.9, COBISS.SI-ID – 136652803; 8.11, COBISS.SI-ID 168642819), kjer je bilo izpostavljeno, da se organizacija znanosti, kulture, izobraževanja, medijev in celotne družbene komunikacije se danes opira na epistemološke predpostavke, ki prej ko ne pogrešajo izrecno razumevanje, kar neposredno prispeva k različnim vidikom manipulacije v pogledu človeškega delovanja kakor tudi vzpostavljanja političnega diskurza.

Nadalje velja omeniti organizacijo mednarodne konference in izdajo zbornika, ki zadeva krizno družbeno situacijo v jugovzhodni Evropi, na katero poleg sistemske tranzicije vplivajo tudi družbene, kulturne, politične in ekonomske razmere v preteklosti. (6.7., COBISS.SI-ID 167719683). Zbornik je bil uredniško predstavljen v Nemčiji in Avstriji. Fenomen izpričevanja nihilizma je bil obravnavan tudi v pogledu nezmožnosti pričevanja, ki lahko prejme različne literarne, umetniške, kulturne in dokumentarne oblike (6.10., COBISS.SI-ID 14467917; 8.13 COBISS.SI-ID 190983171).

V tej povezavi bi izpostavili še dve dvojni številki revije Phainomena (31 | 122-123 | 2022 Eugen Fink Approaches; 32 | 124-125 | June 2023: Passages | Prehodi, https://www.phainomena.com/arhiv/). V prvi in uvodnem delu druge številke je obravnavana recepcija nihilizma pri Eugenu Finku, ki je danes pomembna v pogledu ključnih antropoloških in etičnih vprašanj. V zvezi s tem velja zlasti poudariti refleksijo obvladovanja sveta po tehniki, kapitalu in politiki. Del razprav je namenjen aktualizaciji filozofskega prispevka E. Severina, ki je v zadnjih desetletjih vplival na razvijanje diskusijo o nihilizmu. Izpostaviti velja prispevek članice projektne skupine v reviji Teoria, namenjeni obravnavi ranljivosti človeškega bitja (6.2., COBISS.SI-ID 156421635) in v reviji Tvrđa (6.15., COBISS.SI-ID 191465731; 8.16.COBISS.SI-ID 17236834)