Human Existence and Coexistence in the Epoch of Nihilism

Menschliche Existenz und Koexistenz in der Epoche des Nihilismus

Človeška eksistenca in koeksistenca v epohi nihilizma

2. kongres Mednarodnega centra za preučevanje sodobnega nihilizma „Človeška eksistenca in koeksistenca v epohi nihilizma“ je posvečen premisleku razmerja med humanizmom in nihilizmom, h kateremu se danes – zlasti pod vplivom znanstveno-tehnološkega napredka in globalnih družbenih razmer – večinoma pristopa iz perspektive posthumanizma. Kolikor smo širom sveta priča nasilju dehumanizacije, se taka perspektiva izkazuje za teoretsko in praktično pomanjkljivo.

Obenem velja poudariti, da epohalna izkušnja nihilizma ni le posledica številnih družbenih kriz, s katerimi se soočamo v sodobnem svetu, in psihopatologij, ki jih te krize sprožajo, pač pa jih vnaprej temeljno določa na eksistencialni in koeksistencialni ravni. V vseh človekovih dejavnostih, v vsem tem, kar zagovarjamo kot „rast kulture“, „družbeni razvoj“, „dvig izobrazbe“, „ustvarjalno odličnost“, „znanstveni in tehnološki napredek“, „odprte trge“, „demokratične pravice in svoboščine“, skupaj z „vero v Boga“, je danes, na način, ki morda zgodovinsko še ni poznan, postalo problematično, kako se človek izpolnjuje v svoji človeškosti. S tem se odpira nadaljnje vprašanje glede vrednostnih temeljev, na katerih se vzpostavlja človekovo delovanje, kakor tudi medčloveško sporazumevanje in odnos do skupnega življenjskega sveta. Na različnih akademskih, kulturnih in političnih forumih se pogosto omenja potrebo po oblikovanju splošno veljavne etike, ki bi presegla razvrednotenje smisla človeškosti in omogočila novo humanizacijo. Vendar pa je sleherno prizadevanje za doslednejše uveljavljanje etične odgovornosti v družbi samo po sebi nezadostno, če ne odgovarja na nihilistični izziv, ki preveva sodobni svet kot celoto in ne le posamezne dogodke v njem.