Goli otok je eno osrednjih totalitarističnih spričeval nekdanje Jugoslavije, ki pa se ga še vedno prikazuje zgolj v bledi in že skoraj zbledeli retrospektivi polpretekle zgodovine. Kot da bi predpostavka njegove zvezanosti s totalitaristično izkušnjo zavirala pripravljenost, da se vprašamo, kaj je omogočilo in kaj še vedno omogoča Goli otok? Je to res samo neka neprijetna preteklost, spričo katere nam je morda malo neprijetno, ali pa nam resnica o Golem otoku pove nekaj o resničnosti, ki lahko ob ugodnih razmerah spet postane resnična? Primerjava s časom, ko je Goli otok vladal kot kazensko taborišče ali zastrašujoči element, je seveda lahko zgolj posredna, pa vendar delujoča. Goli otok nas še vedno vabi …

Videopostnetki:

1. Goli otok po sedemdestih letih – pričevanja, Marijan Rogić, Andrej Aplenc >>

2. Goli otok kot totalitaristična zastraševalna metoda, dr. Manca Erzetič >>

3. Dolžnost spomina Goli otok – danes, dr. Mira Miladinović Zalaznik >>

4. Goli otok kot samoupravni laboratorij, dr. Božidar Jezernik >>

5. Goli otok v zgodovinski zavesti, dr. Renato Podbersič >>

6. Goli spomin Golega otoka, dr. Bernard Nežmah >>

7. Memorizacija Golega otoka na Hrvaškem – letni kamp, mag. Stjepan Štivić >>

8. Zakaj nas ni več strah Golega otoka?, dr. Dean Komel >>

9. Goli otok po sedemdesetih letih – Diskusija >>