ON THE TRACES OF TOGETHERNESS

Phenomenology of Sociality in Central and Eastern Europe

NA SLEDEH SKUPNEGA. 

Fenomenologija družbenosti v Srednji in Vzhodni Evropi

Ob objavi znanstvene monografije z naslovom Thinking Togetherness. Phenomenology and Sociality [Misliti skupnost. Fenomenologija in družbenost] (ur. A. Božič), ki predstavlja obsežen kolektivni dosežek, znotraj katerega 32 strokovnjakov iz različnih držav interpretira mnogotere poglavitne vidike fenomenološkega pristopa k vprašanju družbene dimenzije človeške ko-eksistence v svetu, Inštitut Nove revije, zavod za humanistiko, organizira mednarodno konferenco, posvečeno osvetljevanju fenomenologije družbenosti v Srednji in Vzhodni Evropi. 

Od svojega začetka ob zori 20. stoletja se je fenomenologija razvila v eno izmed osrednjih in živahnih filozofskih gibanj, ki kot bistven sestavni del obsega tudi razmišljanje o družbenosti. Temeljna prizadevanja E. Husserla so vztrajno nadaljevali in dodatno razširjali njegovi učenci in njihovi nasledniki. Če Husserlova teorija intersubjektivnosti označuje osrčje – in hkrati križpotje, na katerem se poti shajajo ali razhajajo – fenomenoloških razglabljanj o problematiki družbenega, so jo njeni dediči, med katerimi je mogoče našteti obilico samostojnih mislecev, kakršni so bili M. Heidegger, E. Fink, G. Walther, A. Schütz, H. Arendt in drugi, pogostokrat osvetljevali s kritično refleksijo. Z napori slednjih je fenomenološka misel kmalu postopoma pričela pomembno vplivati tudi znotraj filozofskih krogov v deželah Srednje in Vzhodne Evrope, kjer si je, vsaj do določene mere, našla spoštovano akademsko domovanje. Danes skuša predvsem Srednje- in vzhodnoevropsko združenje za fenomenologijo (CEESP) s svojimi dejavnostmi strokovnjake s področja fenomenologije povezovati v sodelujočo skupnost. V letu 2021 je Inštitut Nove revije, zavod za humanistiko, organiziral letno srečanje CEESP kot spletni dogodek: težiščna tematizacija razmerja med fenomenologijo in družbenostjo tvori osnovo knjige Thinking Togetherness.

Mednarodna konferenca, na kateri bodo s prispevki sodelovali predstavniki in dejavni člani CEESP, želi ponuditi priložnost tako, na eni strani, za spodbujanje korenite razgrnitve nadaljnjih pogledov na doslejšnje fenomenološke konceptualizacije družbenega kot, na drugi strani, za razprostiranje podrobnega védenja glede večplastnosti njihovih resonanc znotraj zgodovinskega in sodobnega razvoja filozofije v Srednji in Vzhodni Evropi. Če teoretska kontemplacija o problemih družbenosti zavzema določilno mesto znotraj fenomenologije, jo je zaradi – marsikdaj paradoksalno nasprotujočih si – angažmajev obenem vodila, kakor pričajo številne (profesionalne in privatne) usode gibanju pripadajočih osebnosti, do odločilnih spoprijemov s praktičnim udejanjanjem družbenosti: fenomenološko mišljenje je, kot človeštvo sámo, moralo – in vedno mora? – prestajati posledice katastrofalnih kataklizem in turbulentnih perturbacij 20. stoletja.

Medtem ko v prvi četrtini 21. stoletja fenomenologija – tako na globalni kakor vse-evropski ravni – poseduje (bolj ali manj) konsolidiran (in – manj ali bolj – cenjen) položaj znotraj (zgolj?) domnevno avtonomne, samozadostne sfere akademskega sveta (humanistike), izzivi heterogenih – vojnih in zdravstvenih, ekoloških in ekonomskih – kriz, s katerimi se danes sooča človeštvo, morda, spet, zahtevajo (nov? prenovljen?) razmislek o vprašanju, kaj so-konstituira človeka kot družbeno bitje, kot bitje skup(nost)nosti. Kako lahko fenomenološka filozofija, tudi v Srednji in Vzhodni Evropi, plodno prispeva k razgovoru o sledeh (izvornega izkustva? bazične evidence?) med-človeške vmesnosti znotraj dandanašnje družbe? Kako bo – in ali sploh je? – ona sama pripravljena, kako smo – in ali sploh bomo? – mi sami pripravljeni odgovoriti?

Na konferenci, ki bo potekala v angleškem jeziku, bodo prispevke predstavili:

– Andrej Božič (Inštitut Nove revije; Slovenija),

– Cristian Ciocan (Univerza v Bukarešti; Romunija),

– Manca Erzetič (Inštitut Nove revije | Nova univerza; Slovenija),

– Dean Komel (Inštitut Nove revije | Univerza v Ljubljani; Slovenija),

– Witold Płotka (Univerza kardinala Stefana Wyszyńskega v Varšavi; Poljska),

– Dragan Prole (Univerza v Novem Sadu; Srbija),

– Marco Russo (Univerza v Salernu; Italija),

– Luka Trebežnik (Znanstveno-raziskovalno središče Koper | Alma Mater Europea; Slovenija),

– Uldis Vēgners (Stradiņšova univerza v Rigi; Latvija) in

– Jaroslava Vydrová (Slovaška akademija znanosti | Univerza v Trnavi; Slovaška).