POSEBNI PROGRAMI

1. Medkulturni dialog: Evropa, svet in humanost v 21. st. – dialog kultur – kultura v dialogu

Če naj vzpostavljanje interkulturnega pogovora bistveno prispeva k oblikovanju prihodnje evropske družbe in k s tem povezanim političnim odločitvam, potem je potrebno, da ta razgovor odpiramo predvsem v teh elementarnih okvirih, ki so ga zgodovinsko omogočili, ki pa so ravno kot zgodovinske možnosti postali problematični. Evropa se zato ne more enostavno sprijazniti s procesom globalizacije sveta, marveč mora najti odgovore nanj, predvsem ko je v igri odgovornost do humanosti, s katero povezujemo naše razumevanje „kulture“. V tem  nemara tudi zajet ključni smisel pogovora v kulturi kakor tudi pogovora med kulturami danes.

Posamezne teme:

> sporazumevanje in srečevanje v kulturi in med kulturami kot poseben evropski izziv,

> zgodovinskost kot »identiteta« Evrope,

> filozofske predpostavke evropskega samopremisleka,

> prostori umetnosti kot mesta evropskega srečevanja,

> govorica literature in evropski pogovor,

> krščanstvo in Evropa; Evropa spričo dialoga med religijami,

> skupni etos in etika individualnosti,

> Evropa med lastnim in tujim: geopolitične meje in razmejevanja,

> različnost kultur: moč ali nemoč Evrope?

> globalizacija in sprememba dojemanja smisla kulture,

> Evropa kot družba znanja: odgovor na globalizacijo?

> medkulturno sporazumevanje in prihodnost skupne evropske politike.

2. Kriza svobode

Razumevanje svobode osrednji problem, ki se javlja v razmerah današnje splošne družbene krize: ne le, da se vse izraziteje kažejo tendence po njenem omejevanju, marveč se predvsem pozabljajo same podlage, na katere postavljamo naša pojmovanja svobode. Tranzicijski čas po »koncu ideologij« zaznamujejo najrazličnejše družbene demagogije, kapitalske manipulacije, socialni pritiski in vrednostna indiferenca, ko se pod plaščem zagotovljene svobode vseh ne more prikriti negotovosti svobode vsakogar. Kaj pogojuje to negotovost, je vprašanje, na katerega bodo skušali odgovoriti prispevki na konferenci.

Tematski sklopi, ki bodo posebej obravnavani:

> filozofski vidiki krize svobode danes;

> družbenoekonomska kriza in kriznost humanosti;

> svoboda individualnosti in družbena svoboda;

> svoboda skozi zgodovinska, religiozna in kulturna pojmovanja;

> medijska svoboda v primežu politike in kapitala;

> civilna družba in svoboda javne besede;

> pravo in kriza inštitucije človekovih pravic;

> svoboda kot element politične odgovornosti;

> izobraževalne reforme in avtonomija univerze;

> umetniško ustvarjanje kot prostor svobode;

> ekonomistično pogojevanje znanstvenega raziskovanja;

> ekologija in ekonomija v razkoraku svobode.

3. Kulturna in naravna dediščina